Ob papeževih spodbudah, naj z večjo ljubeznijo ravnamo s stvarstvom, razmišljam o odnosu do živali v živalskih vrtovih: je krščansko, da jih imamo tako zaprte? Matjaž

Skrb za stvarstvo in živali je zelo pomembna in aktualna tema. O tem je pokojni papež Frančišek pravil, da je človek poklican, da poskrbi zase in za stvarstvo, ne sme pa mu gospodovati. »Kajti človek, ki predpostavlja, da bo zamenjal Boga, postane najhujša nevarnost zase.« Bog je namreč človeka postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval (prim. 1 Mz 2,15).

Čeprav so živali človeku podrejene, pa je dal Bog človeku moralne smernice, da bi preprečil krutost ali nepotrebno trpljenje živali. Prav tako to velja za živalske vrtove, ki jih podpiramo tudi kristjani, dokler ravnajo po omenjenih smernicah. Konkreten primer za to je jeruzalemski živalski vrt s t. i. zeleno politiko. V njem ni rešetk ali kletk, so pa živali od obiskovalcev ločene z rovi, jarki, steklenimi okni in mostovi. Poleg tega, da je živalski vrt znan ...