Mogočna šmarska lepotica, ki je bila sezidana iz več kot milijona opek v danes težko razumljivih dveh letih, in to v časih, ki so bila za cerkev povrhu vsega tudi težka, je te dni obhajala 125 let posvetitve. V nedeljo, 20. septembra, je zopet zbrala pod oltarjem farnega zavetnika sv. Martina verno ljudstvo od blizu in daleč.

V svečanem sprevodu številnih narodnih noš so k daritvenemu oltarju pristopili novomeški škof Andrej Saje, šmarski župnik Marko Mohor Stegnar in oba duhovna pomočnika: Roman Globokar in Vinko Malovrh.

Po besedah škofa Sajeta je šmarska cerkev lep spomenik vere naših prednikov in je naša bogata zapuščina. Dodal je, da Cerkev sprejema vse, saj pred Bogom ni nihče odveč: »Cerkev ostaja živa, kadar je v njej živo občestvo, ko se moli, oznanja Božja beseda, ko se obhaja sv. evharistija; ko vanjo prihajajo otroci in se sliši otroški krik, ko prihajajo mladi, družine in starejši, ko se človek v njej sreča z Bogom in odhaja pripravljen služiti bližnjemu ...«

Pri maši je u...