Političarka, ki je v javni prostor vnesla načine delovanja, zaradi katerih so ji nekateri sicer peli hvalo, drugi pa s(m)o imeli občutek, da bi se od sramu najraje vdrli v zemljo, si torej skoraj ni mogla predstavljati, da bi volitve lahko prinesle menjavo oblasti. Kdor koli pa si v politiki »težko predstavlja«, da bi neko funkcijo, ki je vezana na volitve in mandate, opravljal kdo drug, očitno ni sposoben razumeti, da je eden temeljnih demokratičnih principov prav popolna odprtost za to, kdo bo po izpeljanih demokratičnih postopkih opravljal začasno delo v zakonodajni in izvršni veji oblasti.

No, prav volilni proces je omenjeno gospo sicer odplaknil iz oblastnih voda, na površini pa je vendarle ostal pomislek o tem, kako veliko težavo imajo premnogi slovenski politiki in tudi njihovi volivci z načelom zamenjave oblasti. Zadeva je šla tako daleč, da je bilo to načelo pred letošnjimi volitvami dejansko postavljeno pod vprašaj: ali je njegova uresničitev ob vsem, kar se je dogajalo z načrtnim ugrabljanjem vsega družbenega v mandatu zadnje vlade, sploh še realno uresničljiva ali pa ostaja le mrtva črka na papirju Ustave Republike Slovenije?

Prav v to smer je šlo opozorilo, ki ga je kakšen mesec dni pred marčnimi volitvami ubesedil publicist dr. Žiga Turk: »Pred nami so zadnje volitve, kjer sta še na izbiro dve opciji. Še štiri leta levice in Levice in bodo do te mere 'depolitizirali' vse podsisteme, da realno ne bo mogoče več pričakovati vsebinske zamenjave oblasti.« A ta se je na telovo z nastopom 16. slovenske vlade vendarle uresničila. Morda bo kdo pri tem uporabil svetopisemsko opazko: skozi šivankino uho …

Zavedamo se, da niso vsi bralci teh vrstic s svojim glasom podprli strank, ki sestavljajo manjšinsko vlado; da so torej katoličani, kot se je nekoč nekdo slikovito izrazil, glede volilnih preferenc »razmazani kot maslo na kosu kruha«. Pa kljub temu velja že iz načelnih razlogov pozdraviti nastop nove vlade – prav zato, ker je skozenj morda še zadnji hip načelo menjave oblasti »meso postalo«; to pa je tudi eden temeljih principov v pogledu družbenega nauka Cerkve na demokracijo.

Sedanja menjava oblasti je jamstvo za prihodnje menjave oblasti, v katero koli smer že bodo šle.

»V demokratičnem sistemu je politična oblast odgovorna pred ljudstvom. Predstavniška telesa morajo biti podrejena dejanskemu družbenemu nadzoru. Ta je mogoč predvsem s svobodnimi volitvami, z izbiranjem, pa tudi zamenjavo predstavnikov,« beremo v Kompendiju družbenega nauka Cerkve. Načelo stalne možnosti menjave oblasti je zato v demokraciji enako pomembno kot načelo večine, »samo uresničitev tega načela namreč skrbi za uravnoteženost v političnem prostoru in preprečuje utrditev delnih interesov na dolgi rok,« kot je že pred več kot 20 leti ugotavljal dr. Ivan Štuhec, eden najboljših poznavalcev družbenega nauka Cerkve ter tudi jasen kritik njegove pomanjkljive uresničitve v slovenskih razmerah na vse kriplje branjenih monopolov zgolj ene politične opcije.

Nastop nove vlade po štirih letih sistematičnega čiščenja drugače mislečih pod krinko »depolitizacije« v tej luči pomeni utrditev temeljev, na katere je bila pred 35 leti postavljena samostojna slovenska država. Sedanja menjava oblasti je tako jamstvo za prihodnje menjave oblasti, v katero koli smer že bodo šle. In teh menjav nikdar ne bi smeli, če smo resnični demokrati, razumeti kot »konec sveta«, kot ob nastopu nove vlade lamentirajo dosedanji aboniranci na oblastna korita, temveč jim, čeprav skozi stisnjene zobe nezadovoljstva s to ali ono oblastno ekipo, izrekati trikratni hura.

Komentar je objavljen v novi številki tednika Družina.