V svojem znamenitem delu Peloponeška vojna je starogrški zgodovinar Tukidid zapisal, da je rast Aten pomenila alarm za Šparto, kar je naredilo vojno neizogibno. Ideja o neenaki rasti kot vzroku za vojno je od 5. stol. pred Kristusom stalnica v znanstvenem raziskovanju mednarodnih odnosov. Še več, če parafraziram Roberta Gilpina, pokojnega profesorja na Princetonu, ni veliko stvari v mednarodnih odnosih, ki jih Tukidid ne bi razumel. Zato ni čudno, da se Tukidid in njegova modrost vedno znova omenjata pri današnjih odnosih med orlom (ZDA) in zmajem (Kitajsko). Prvi je hegemon, drugi pa izzivalec.

Morda vrhunec »tukididmanije« predstavlja raziskovalni projekt Grahama Allisona, profesorja na Harvardu, ki je leta 2012 skoval izraz Tukididova past. Slednji označuje visoko verjetnost vojne med hegemonom in rastočim izzivalcem. Omenjena raziskava je identificirala 16 primerov v zadnjih petih stoletjih. V dvanajstih od njih je prišlo do t. i. hegemonske vojne. Al...