Na tiskovni konferenci so podpisniki predstavili svoje osebne razmisleke o razlogih, zaradi katerih nasprotujejo zakonu, ter odgovarjali na vprašanja novinarjev. Poudarili so, da gre za eno najobčutljivejših tem sodobne družbe, zato je po njihovem mnenju potrebno zelo previdno in premišljeno oblikovanje zakonodaje, ki zadeva konec življenja.

Marko Kušar: Nevarnosti zakona in zaščita najranljivejših

Marko Kušar je opozoril na nevarnosti predlaganega zakona, ki po njegovem omogoča zlorabe, izključuje zdravnike z ugovorom vesti, ne zahteva obveščanja svojcev in zmanjšuje odgovornost pri morebitnih zlorabah. Sporne člene je označil kot tvegane za najranljivejše ter vprašal, koliko življenj bo ogroženih, preden bo družba to prepoznala.

Alenka Tetičkovič: Življenje kot dar in pomen empatije

Igralka Alenka Tetičkovič je poudarila, da je življenje dar, ki ga ne smemo zavreči, ter izrazila skrb, da smo kot družba izgubili občutek za humanizem in odgovornost, ki jo terja svoboda. Pozvala je k vrnitvi k empatiji, toplini in medčloveški povezanosti. Ob osebnih izkušnjah s slovesi je zaključila, da bi morali v takih trenutkih znati ustaviti pred “rdečo lučjo”.  

Jan Zobec: Integriteta zdravniškega poklica bo prva žrtev novega zakona

Bivši ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec je poudaril, da je ta referendum zanj najpomembnejši po plebiscitu, saj zakon po njegovem mnenju temelji na nevarni računici, ki zanika temeljno načelo, da je človeško življenje neprecenljivo. Ob prebiranju določb zakona ga je, kot je dejal, strah za integriteto zdravniškega poklica, ki bi bila po njegovem prva žrtev, saj zakon zdravnike postavlja v položaj, ki je v nasprotju z njihovo etiko. Opozoril je, da bi se s tem porušilo zaupanje med pacientom in zdravnikom ter odprla vrata številnim zlorabam. Po njegovi oceni so varovalke v zakonu prešibke, zato zakon ne bi smel prestati ustavne presoje.

Ernest Petrič: Potreba po premišljeni in nepolitizirani debati

Tudi Ernest Petrič meni, da je zakon protiustaven. Kritičen je bil, da je treba o tem odločati na hitro. Sedanje razprave v Sloveniji vidi kot začetek nujne, resne in čim manj politizirane debate, pri kateri moramo upoštevati tudi izkušnje drugih držav. Opozoril je, da je tema čustveno izjemno zahtevna in da zahteva premišljen, postopen pristop. Po njegovem je referendum dobrodošel, saj lahko odpre širši družbeni dialog. Ocenil je, da predlagani zakon ni dobro oblikovan in je po njegovem mnenju celo protiustaven, saj ustava varuje nedotakljivost človekovega življenja brez izjem.

Zvonka Zupanič Slavec: Zakon odpira tektonske spremembe v družbeni mentaliteti

Profesorica medicinske humanistike Zvonka Zupanič Slavec je poudarila, da je življenje največja vrednota in da je razprava o zakonu žal postala politizirana, čeprav gre za vprašanje, ki zadeva vseh dva milijona državljanov. Spomnila je, da je Hipokratova prisega nastala z namenom zaščite življenja ter da civilizacija temelji na prepovedi ubijanja, neodvisno od vere ali osebnih prepričanj. Opozorila je, da zakon odpira tektonske spremembe v družbeni mentaliteti ter da njegov pravi vzrok vidi v dolgoživosti in finančnih pritiskih, ki starost dojemajo kot strošek. Poudarila je, da je za zdravnike življenje sveto in da spremljanje bolnika skozi celotno življenje spada v bistvo njihovega poklica, medtem ko po njenem mnenju tovrstna dejanja ne sodijo v medicino. 

Marko Noč: Če družba daje občutek, da so starejši odveč, smo padli na preizkusu človečnosti

Specialist interne in intenzivne medicine Marko Noč je poudaril, da se zdravnik nikoli ne navadi na smrt in da nosi obraze bolnikov s seboj. Dejal je, da si ni nikoli predstavljal, da bi zavestno končal življenje sočloveka. Spomnil je na velik napredek medicine, ki je podaljšal življenje, hkrati pa ustvaril vedno več starejših in kroničnih bolnikov, za katere sodobna družba po njegovem mnenju ni ustrezno poskrbela. Zakon vidi kot klic v sili, ki kaže na te pomanjkljivosti. Izpostavil je, da resni družbeni dogovor lahko temelji le na poznavanju procesa umiranja in na razvoju paliativne oskrbe. Opozoril je, da moramo ljudem omogočiti dostojanstveno, nebolečo in človeško obravnavo ob koncu življenja, ne pa ponujati najlažjo pot. Če družba daje občutek, da so starejši odveč, po njegovih besedah odpove na preizkusu človečnosti. Izrazil je upanje, da bo zakon zavrnjen in da bo odprl nujno, široko in argumentirano razpravo o skrbi za naraščajočo populacijo kroničnih in starejših bolnikov.

Izjava: Sporni zakon je slab

Izjavo, ki jo je podpisalo več kot 40 posameznikov iz različnih strok: zdravniki, športniki, umetniki, znanstveniki, invalidske organizacije, civilna družba in drugi predstavniki javnega življenja, objavljamo v celoti.

---

Drage sodržavljanke in sodržavljani,

v nedeljo 23. novembra bomo na referendumu odločali o institucionalizaciji samomora kot zdravstvene, zakonsko predpisane storitve, ki bo veljala za vse državljanke in državljane Slovenije. Prepričan(a) sem, da to ni prava pot za rešitev stisk bolnikov in invalidov. Potrebno je vložiti več časa in napora, ter za želje nekaterih trpečih najti rešitve, ki ne bodo tako zelo tvegane za vse državljane.

Vsak od nas je že, ali pa bo skoraj zagotovo, nekoč postal bolnik in se soočil z za mnoge pretežko izbiro, ki bi mu jo narekoval sporni zakon o samomoru z asistenco. Glede teh, najbolj intimnih vprašanj človekovega bivanja, je potrebno poiskati mnogo širši konsenz stroke in celotne družbe. Sporni zakon je slab, ker spodbuja preveč neznosnih pritiskov na najranljivejše med nami. Prav tako ni mogoče izključiti zlorab, ki bodo v tem primeru nepopravljive in tragične. Pomotoma umrlih žal nikoli več ne moremo obuditi nazaj v življenje.

Zato bom na referendumu glasoval(a) proti spornemu zakonu. Ob tej priložnosti vas vse pozivam k aktivnemu državljanstvu.

Pridite 23. novembra na volišča in glasujte po svoji vesti.

Tadej Battellino, pediater

Tina Bregant, pediatrinja

Valerija Bužan, predsednica društva Downov sindrom

Jože Faganel, predsednik združenja za redke bolezni

Vojko Gašperut, tetraplegik in slikar, ki slika z usti

Stane Granda, zgodovinar

Gregor Čušin, igralec

Andrej Grebenc, predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije

Urška Hrovat, smučarka

Nina Ivanič, igralka

Helena Jaklitsch, zgodovinarka

Dane Kastelic, predsednik zveze paraplegikov Slovenije

Jožef Kociper, psihiater

Sebastjan Kristovič, prorektor univerze Alma Mater Europea

Jernej Kuntner, Igralec in režiser

Marko Kušar, presednik prve študentske vlade

Vesna Melanšek, ustanoviteljica Centra za Avtizem

Marko Noč, specialist kardiologije in intenzivne medicine

Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča

Pavel Poredoš, predsednik Slovenske Medicinske Akademije

Jože Ramovš, predstojnik inštituta Antona Trstenjaka

Pavle Ravnohrib, igralec

Vesna Ribarič Zupanc, paliativna zdravnica

Ivan Sivec, pisatelj

Zvonka Slavec Zupanič, profesorica medicinske humanistike

Aleš Štrancar, podjetnik

Marija Štremfelj, alpinistka

Andrej Štremfelj, alpinist

Iztok Tomazin, zdravnik in alpinist

Peter Tomažič, prostovoljec

Marcos Tavares, nogometaš

Alenka Tetičković, igralka

Peter Tomažič, glavni tajnik Slovenske Karitas

Boštjan M. Turk, filozof in publicist

Žiga Turk, publicist in komentator

Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europea

Matic Vidic, logoterapevt in psihoterapevt

Jonatan Vinkler, zgodovinar

Ljubica Zakovšek, tetraplegik

Jan Zobec, bivši ustavni in vrhovni sodnik