Prefekt Kongregacije za nauk vere, nadškof Gerhard Ludwig Müller, je potrdil, da znova poročeni ločeni ne smejo pristopati k zakramentom. Po veljavnem cerkvenem nauku naj na tem področju ne bi bilo izjem; ravnanja s to skupino ljudi »ni moč prilagajati glede na različne položaje« ali pa razmišljati o odločanju po vesti vsakega posameznika v danem položaju, je nadškof Müller zapisal v prispevku za vatikanski časnik »L'Osservatore Romano«, ki je bil v torek objavljen na spletni strani omenjenega dnevnika.

Müller je v svojem prispevku zavrnil domneve, da bi lahko pristopanje znova poročenih ločenih k zakramentom upravičili z usmiljenjem in vztraja pri tem, da je treba skrb za ločene in znova poročene katoličane »preučevati v skladu s katoliškim naukom o zakonski zvezi«. Papež Frančišek je konec letošnjega julija glede znova poročenih ločenih dejal, da je »nastopil čas usmiljenja«, s čimer je sprožil ugibanja, da bi Cerkev lahko spremenila svoje stališče do obravnave teh ljudi. Za oktober prihodnje leto je sveti oče napovedal izredno zasedanje škofovske sinode, na kateri naj bi škofje razpravljali tudi o tem vprašanju.

Nadškof Müller v prispevku z naslovom »Moč milosti« opozarja na krčenje razprave o znova poročenih ločenih na prejemanje svetega obhajila in izraža zahtevo po »obsežnejši pastorali« za to skupino ljudi. Obenem je opozoril, da bi bilo pogostejše ugotavljanje ničnosti zakona ena izmed možnosti, s katero bi cerkveno poročenim osebam, ki živijo v drugem, civilno sklenjenem zakonu, spet omogočili prejemanje zakramentov.





»Če zakonu vzamemo cerkveni značaj ali gledamo nanj kot čisto naravno stvarnost, zatemnimo njegov zakramentalni značaj«, je zapisal nadškof, v svojem prispevku pa vendarle ponudil argument, ki naj bi ga obravnavala izredna sinoda oktobra prihodnje leto: danes veliko kristjanov ne sklepa veljavnih zakonov, ker »primanjkuje volje do sklenitve zakonske zveze v smislu katoliškega nauka«. »Socializacije v prostoru, kjer živimo vero, pa je vse manj, saj današnja miselnost močno nasprotuje krščanskemu pojmovanju zakona glede na njegovo nerazvezljivost in odprtost za otroke«, je prepričan prefekt Kongregacije za nauk vere. Zato je tako pomembno »preverjanje veljavnosti zakonske zveze, saj bi to lahko pomagalo pri reševanju številnih težav«. V tem smislu je papež nazadnje nagovoril tudi duhovnike rimske škofije.

Kot piše nadškof Müller, Cerkev jasno in dosledno uči, da je vez krščanskega zakona nerazvezljiva, pri obravnavi tega vprašanja v luči Svetega pisma in izročila pa nadškof pojasnjuje, da so ločeni in znova poročeni katoličani dolžni ne pristopiti k obhajilu, če zakona cerkveno sodišče ni izničilo. Edina izjema, ki jo dovoljuje pastoralna praksa, je, če se druga zveza ne more končati (morda zaradi otrok) in se partnerja obvežeta, da bosta živela kot brat in sestra.

Nadškof Müller je v prispevku za vatikanski časnik izrecno zavrnil predlog, naj se ločeni in znova poročeni katoličani sami odločijo, ali smejo prejeti obhajilo. Ta argument, je pripomnil nadškof, »ki temelji na problematičnem pojmovanju vesti, je zavrnil že dokument Kongregacije za nauk vere leta 1994«. Zavrnil pa je tudi prakso pravoslavnih cerkva, ki v nekaterih primerih dovoljujejo ločitev.

Vir: Kathpress / Radio Ognjišče

Foto: arhiv Družine / T. S. / splet