»Za največje stvari ni besed,« mi je odgovoril malo pred srebrno mašo Andrej Ojstrež, župnik v Velikih Laščah, na vprašanje, ali je rad duhovnik. Po 25 letih je hvaležen Bogu, ki ga je poklical v duhovništvo, staršem in prijateljem, ki ga podpirajo in ostajajo povezani z njim. Posebno vez čuti s pokojnim očetom. Hvaležen je za farane, za vse ljudi, ki jih srečuje, tudi za koga, ki mu je postavil ogledalo, da je lahko naredil korak naprej. Ko po desetih letih odhaja v drugo župnijo, jasno pove: »Vsaka fara je nekaj posebnega. Vem pa, da kamor me Gospod pošilja, je najbolj prav. Želim biti predvsem župnik med ljudmi.«

Molil bom zate

Andrej je začel ministrirati šele v sedmem razredu. Domači župnik Vlado Pečnik jih je znal pritegniti. Ostal je zvest in dejaven ministrant v župniji Ježica. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji gradbeni šoli, v župniji je postal tudi delivec obhajila. »Lepa mi je bila bližina oltarja, delo z ljudmi, srečevanja z ministranti in mladimi v ž