Gotovo nobenemu besednemu umetniku to ne more uspeti vselej v enaki meri in bralec ni vselej enako občutljiv za besedilo, ki se ponuja njegovim očem, mislim, občutjem, srcu.

Skrivnost razpoložljivosti je globoka skrivnost literarnoumetniške hermenevtike, kjer slednja sega na področje duhovnosti. Prav tako je res, da to bistveno stremljenje skozi leta pesniške poti zadobiva različne zunanje oblike in se z različnimi pesniškimi slogi izraža na različne načine. Toda tisto, kar je pesniku Tonetu Rodetu vselej ležalo in mu še leži na srcu, je njegova želja s poezijo osvetliti, čeravno mimobežno in hipno, resnico svojega bitja, resnico svojega življenja, vpetega v zgodovinsko usodo svojega rodu in svojega naroda. Zdi se, da lahko takšen pesniški lok spremljamo v vseh treh tu ponovno objavljenih pesniških zbirkah, ki jih ima ta knjiga čast gostiti med svojimi platnicami, Zenice, Buenos Aires, 1991, Mesto pristan, Buenos Aires, 1997, Biti, Ljubljana, 2004, pa tudi v pričevalnih besedilih Kličemo vas po imenu in v do zdaj še neobjavljenih pesmih, napisanih v slovenščini in španščini (pospremljene s slovenskim prevodom) ter zbranih tu pod naslovoma Besede v soncu in In privrela bo voda (Agua ba de brotar).