»Sloviti višarski božji poti sem sklenil postaviti literarni spomenik«, je dejal Metod Turnšek že leta 1947, ko se je prvič mudil na gori.

Zgodovinsko višarsko povest je pisatelj napisal brez zadržkov, sproščeno in uglajeno, toplo in prisrčno, o krajih od nabrežinske obale do Žabnic in Trbiža, Beneški Sloveniji in Koroški , ki so bili avtorju prav posebno pri srcu.

Sam je za svojo povest napisal: Povest je zelo posrečena, tipično ljudska z vsemi značilnostmi, ki jo tako imenovana ljudska povest mora imeti, namreč zanimivo snov in razgibanost na vse strani. Povest je krajevna, višarska, in vendar vseslovenska, saj je okvirjena z dogodki in dejanji, ki zadevajo ves slovenski narod …«.

Povest Božja planina v knjižni izdaji je bila tretja Turšnkova prozna knjiga in prva, ki posega v davni zgodovinski čas.

Prvo izdajo te knjige je izdala Slomškova založba že leta 1965.

Na koncu seznam manj znanih besed.

Srednji vek in vojna v Turnškovih romanih