Ko so me konec leta 1989 prosili, da bi za Družino vsak teden pisala rubriko .Čisto vsakdanje stvari., si seveda niti zdaleč nisem mogla predstavljati, da bo to pisanje trajalo toliko let. Obljubila sem, da bom pisala toliko časa, dokler bom imela snov za pisanje. Potem pa sem začela in kar naenkrat se je nabralo veliko snovi iz čisto vsakdanjega življenja. Veliko takega, s čimer se vsak dan srečujemo, pa vendar tako malo govorimo o tem. Na zunaj to niso prav nič pomembne stvari, so pa del našega življenja, ki nas ves čas spremljajo. Kvaliteta našega življenja je odvisna prav od tega, kako se z njimi srečujemo in kako se jih zavedamo.

Pisanje je naletelo na zelo dober odmev pri najrazličnejših ljudeh. Pri tem sploh ni pomembna izobrazba. V teh drobnih prispevkih se najdejo ljudje vseh slojev. Napisani so kratko in preprosto in morda je prav to njihova odlika. Hkrati pa tudi spodbuda, da vsak človek pobrska po svojem življenju in razmišlja o sebi.

Prispevki ne govorijo samo o trenutni situaciji, ampak so aktualni ves čas. O tem, kar pišem, smo razmišljali pred desetimi leti, razmišljamo sedaj in bomo prav tako tudi čez deset let. Pa morda tudi čez sto let. Nekatere stvari se tudi ponavljajo, ampak tudi v našem življenju se marsikaj ponavlja, zato je treba o marsičem vedno znova govoriti.

Marsikomu se zdi v prvem trenutku vse tako preprosto in vsakdanje, da skoraj ni vredno brati. Če pa se malo ustavi in se vpraša, kaj vse to pomeni, lahko ugotovi, da se za to preprostostjo skriva veliko več. Čeprav tu v glavnem ni govor o Bogu, pa je v bistvu ves čas govora o duhovnosti, ki je del našega vsakdanjega življenja in se kaže v vsem, kar živimo in kako živimo.

Ko se približuje konec leta, vedno znova mislim, da je to zadnje leto mojega pisanja. Pa se potem spet nadaljuje in v letu 2011 pišem že petnajsto leto, po petdeset prispevkov na leto. Vse zgodbe so vzete iz resničnega življenja in za mnoge se zelo dobro spomnim, kdaj in kje so se zgodile. Deset let sem pisala pod naslovom .Čisto vsakdanje stvari., potem štiri leta pod naslovom. Pogled z vozička. in zdaj, v letu 2011, pod naslovom .Iz življenja.

Mnogi ljudje bi želeli, da bi bili zbrani ti prispevki v knjigi, da jih lahko znova vzamejo v roke. Mnogi tudi ne berejo Družine. Knjiga je zelo primerna tudi za darilo ob najrazličnejših priložnostih. Tako je leta 1996 izšla prva knjiga (prispevki iz let 1990/1991 in 1993/1994), s ponatisom leta 2002. V letu 2006 je izšla druga knjiga (prispevki iz obdobja od l. 2001 do 2004), tu pred vami pa je tretja knjiga (s prispevki od leta 2005 do 2006).

Vsem želim, da bi ob branju zgodb iz življenja našli svoje zgodbe in o njih razmislili. Vse te zgodbe so zelo dragocene in so del našega življenja.