Knjiga vsebuje devet esejev, ki sta jih napisala dva vrhunska teologa in prijatelja. Po njunem mnenju »se more Cerkev razumeti samo v svojem Gospodu. Ni samoumevanja Cerkve. Marija se razume v Otroku. Pavel se razume 'en Christo'. Seveda, svet išče danes svoje lastno razumevanje s tem, da si sam daje svoj smisel. Cerkev tega nikdar ne bo mogla. Vedno bo pustila, da ji njen smisel podari njen Gospod. V ponižni ljubezni v privolitvi in služenju temu smislu se bo vedno globlje zavedala: 'respexit humilitatem ancillae suae' (ozrl se je na nizkost svoje dekle). […] Kar Cerkev je in naj bo, Cerkev stvarno izve s pogledom na Marijo. Marija je ogledalo, čisto merilo njenega bistva, ker je povsem v meri Kristusa in Boga, ki v njej »prebiva«. In za kaj drugega naj bi bila Ecclesia kakor za to, da postane prebivališče Boga v svetu? Bog ne deluje z abstraktnimi rečmi. Bog je oseba in Cerkev je oseba. Čim bolj mi, vsak posamezno, postanemo oseba, oseba v tem smislu, da smo prebivališče za Boga, sionska hči, toliko bolj bomo eno.«