Knjiga na podlagi obsežne »spominske literature«, ki vključuje tudi pričevanja, dnevnih in tedenskih časopisov, dokumentarnega gradiva ter relevantnih znanstvenih objav ponazarja, da vzpostavljanje nacizma in nacistične oblasti na Koroškem ni sovpadalo le s stopnjevanjem diskriminacije koroških Slovenk in Slovencev, temveč tudi z načrtnim podžiganjem teženj po odstranitvi vsega, kar je bilo povezano s slovenskim jezikom in kulturo.

»Anšlus« 1938 se je pripravljal v ozračju preobrazbe Avstrije v avtoritarno »stanovsko državo« s fašističnimi značilnostmi. Avtorica predočuje, da se je ta država imela za »krščansko« in v primerjavi z nacistično Nemčijo za »boljšo nemško državo« in da je našla svoj ustrezen izraz tudi znotraj slovenske narodne skupnosti. Knjiga omogoča tudi poglobljen vpogled v udejstvovanje raznolikih idejnih, političnih in drugih akterk in akterjev ter v strategije preživetja in odpora koroških Slovenk in Slovencev po »anšlusu« (do leta 1942). V spomin priklicuje tudi osebnosti, ki so danes komaj še znane.