Meje ločujejo in povezujejo, politično in mentalno. Po prvi svetovni vojni določene meje so ustvarile nacionalne države in pospeševale nacionalizem, ki je doživel v 20. stoletju svoje najbolj agresivne oblike. Pred 100 leti določene meje povzročajo do danes napetosti in spore. Evropska skupnost je nastopila po drugi svetovni vojni kot "mirovni projekt", da premaga meje, ki se v reakciji na migracijsko in begunsko krizo ravno spet zapirajo realno in v glavah. 100-letni jubileji nove ureditve Evrope po prvi svetovni vojni, ustanovitve prve avstrijske republike in koroškega plebiscita so povod, da se z interdisciplinarnega vidika ukvarjamo v zvroki in posledicami določanja mej, z njihovim premagovanjem in z možnostmi mejnih prostorov v Evropski uniji. Ob tem prikazujejo v tej knjigi najprej družinske zgodbe subjektivne izkušnje obmejnega prebivalstva in pripadnikov manjšin, ki so morali zapustiti "domovino" po novi določitvi mej pred sto leti. Tem vtisom sledijo analize nastanka tega določanja mej in njihovih posledic za sedanjost. Prispevki obravnavajo funkcijo mej in možnosti, kako jih lahko preseže Evropska unija.