V ospredju je pričevanje o izkušnji koncentracijskega taborišča Ravensbrück ter posledicah travme, ki oblikujejo življenje po vojni. Roman združuje zgodovinsko ozadje z globoko psihološko in etično refleksijo ter odpira vprašanja o spominu, krivdi in notranjem miru.

Posebno poudarja tudi tišino kot prostor razmisleka ter moč pričevanja, ki ohranja zgodovinsko resnico in človečnost. Gre za literarno umirjeno, a čustveno močno delo, ki raziskuje ranljivost in vzdržljivost človeka v skrajnih okoliščinah.

O avtorju:

Étienne de Montety je francoski pisatelj, novinar in literarni kritik, rojen leta 1965. Še vedno deluje v časopisu Le Figaro, kjer je namestnik odgovornega urednika, hkrati pa vodi literarno prilogo Le Figaro littéraire. 

V svojih romanih pogosto združuje zgodovinske teme z intimnimi človeškimi zgodbami ter raziskuje vprašanja spomina, identitete in moralnih odločitev. Znan je po umirjenem, refleksivnem slogu, ki povezuje osebno izkušnjo z širšimi družbenimi in zgodovinskimi konteksti.

Odlomek iz knjige:

Zapis s 14. marca 1982. V neki zgodovinski reviji sem prebrala, da je Hitler sovražil rdečilo za ustnice. Zato so bili kozmetični proizvodi v taborišču velikanska zmaga nad sivino. Naši rablji so hoteli v nas zatreti sleherno sled človečnosti in še posebej ženskosti. Po zaslugi prijateljic iz bloka je bilo rdečilo, ki sem si ga vsako jutro nanesla na ustnice, znamenje velike zmage: znova sem se počutila žensko, vrnile so se mi moči. Bilo mi je v neznansko oporo. Shranila sem ga še z nekaj drugimi drobnimi zakladi, spomini na lager. Odtlej ni minil niti dan v mojem življenju, da se ne bi našminkala.