Najprej so bile slike. A v slikah je bila ideja že takoj ideja, sicer morda sploh ne bi nastajale, ne v tem obsegu. Te slike so začele pogovor dveh zaljubljenih. Morda teh zaljubljenih ni. A morata biti, saj so besede na mizi in zapisane, v sms-ih. Le tisti, ki jih nosi v sebi, ki z njimi nagovarja morda eno osebo, morda mnogo oseb, noče kičaste romantike: sms-i so neodposlani, zamišljeni, ne izraženi, v mislih, v željah, morda samo v srcu nekoga. Morda še vedno čakajo na železniški postaji vsega zamujenega. Ne, saj so na papirju. Ne govorijo le o ljubezni, karkoli to že je. Spregovorijo o razmišljanju, o življenju. In to gre pod kožo.

Ivan Klarič se je rodil 6. decembra 1953 v Kočevju – Sloveniji; deluje kot snemalec, režiser in scenarist. Leta 1988 se je preselil na avstrijsko Koroško, kjer je s partnerjem ustanovil podjetje ARTIS, ki se ukvarja s filmsko produkcijo. Za filmsko dejavnost je Klarič prejel že številna mednarodna priznanja.

V svojem stremljenju po odprtem, notranjem izrazu se kot likovni umetnik poslužuje različnih umetniških načinov in zvrsti izražanja, kar se poraja tudi iz delovanja kot snemalec. Pri besednem ustvarjanju pa mu je najbližja kratka oblika pesmi ali misli. Leta 2003 je izdal pesniško zbirko Vtiski / Einprägungen s pesmimi in slikami. Rad primerja umetnost z ljubeznijo, kajti meni, da se nobena ne da naučiti, temveč enostavno sta ali nista.