Tomaž Budkovič je tokrat uredil pisma mladega častnika Vladimirja Bregarja, ki jih je ta redno pošiljal svojim staršem s soškega bojišča, od konca maja 1915 do sredine septembra 1916. V civilnem življenju je bil študent latinščine in grščine in je odlično obvladal jezik. Čeprav so nastajala v vlažnih strelskih jarkih, ob slabi svetlobi, v hrumenju orožja, v lepem jeziku napisana pisma poleg anatomije življenja na bojišču in v njegovem neposrednem zaledju razkrivajo nenavadno zrelost, odgovornost in povezanost z družino. Budkovič je pismom dodal zgodovinski in geografski okvir.