Večkrat nagrajeni kultni roman Unterstadt je ena tistih knjig, ki bralca popolnoma potegne v zgodbo in mu daje možnost, da se poistoveti z glavnimi junaki. Avtorica Ivana Šojat je bila gostja literarnega festivala Fabula 2022.

Unterstadt je v prvi vrsti odličen roman, branje, ki spregovori o usodah ljudi, živečih na 'razpotju zgodovine, ki je podivjala.' Knjiga, v kateri vlada temačno in težko vzdušje, in ki je opominjajoča in obtožujoča, saj ne more biti drugačna. Delo, ki strezni.

– Vijenac

»Ni čas za otroke, ni, sestrica!« ji je nežno šepnila sicer hladno neposredna, kot noč ostra Greta. Nežno je strmela v Klaro, jo božala po nogi. Samo Adolf je kot pijani manijak, kot norec ponavljal, da je prav zdaj najboljši čas. Čeprav se je vse podiralo, kot močvirje dišalo po smrti.

Večkrat nagrajeni kultni roman Unterstadt je ena tistih knjig, ki bralca popolnoma potegne v zgodbo in mu daje možnost, da se poistoveti z glavnimi junaki. Delo je v prvi vrsti roman o Osijeku, o osiješki četrti Donji grad (nem. Unterstadt), o meščanski družini nemških korenin, o dvajsetem stoletju, zgodovinskih pretresih, spremembah, pravičnosti in krivici, vojnah, smrti, strahu, ljubezni in veselju. Usoda družine, mesta in države je pripovedovana skozi življenja štirih generacij žensk, ki trpijo pod zgodovino in ob tem ohranjajo prihodnost, medtem ko njihovi moški vodijo svoje jalove bitke in vnaprej izgubljene vojne. Svet Unterstadta, poln čustev, preobratov, vitalnosti, odtenkov, vrlin in pomanjkljivosti glavnih in stranskih likov, je univerzalen in se dotika skoraj vsake družinske zgodovine na tem svetu.

»Rušitelji in graditelji vedno naskakujejo prevesnico zgodovine, kremžijo se, pačijo in noro obrekujejo »pošteni svet«. In medtem ko vsi prvi razposajeno rušijo mesta, pa tudi cela cesarstva, ko na šahovsko ploščo države kot pione pošiljajo žive, prave ljudi v zasede tekačev, ti pravi ljudje, ta »pošteni svet«, lahko samo protestira po krčmah, mlati prazno slamo po trgovinah, godrnja in robanti. Če ima seveda bistre možgane, oči pa široko odprte. Toda pri Klari ni bilo tako.«