Danes mineva sto let od začetka prve svetovne vojne, morije tedaj neslutenih razsežnosti, ki je zahtevala več milijonov smrtnih žrtev. 28. julija 1914, natanko mesec dni po sarajevskem atentatu, je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno.

Smrtonosni streli iz Sarajeva niso bili vzrok za prvo svetovno vojno, gotovo pa so bili posledica tedanjih razmer v Evropi. V Sarajevu sta pod streli gimnazijca Gavrila Principa umrla avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, vojvodinja Zofija, atentatu je sledila avstro-ogrska vojna napoved Srbiji.

Pred tem je Avstro-Ogrska 23. julija 1914 postavila ultimat srbski vladi, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.

Srbija je pritrdila vsemu, zavrnila pa je udeležbo avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno. Nato so si vojne napovedi drugih držav sledile kot po tekočem traku.

V Evropi je izbruhnila prva svetovna vojna, ki se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom avstro-ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja.

Prva svetovna vojna je zahtevala okoli 8,5 milijona smrtnih žrtev, prvič v zgodovini so med bojevanjem uporabili za tedanji čas visoko razvito orožje in strupene bojne pline.

Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna katastrofa tako v narodnem smislu kot tudi za posameznike. Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Po izračunih Janka Pleterskega naj bi do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev, k temu pa je potrebno prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne.

Če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po oceni zgodovinarjev nekje okoli 100.000.

Vir: STA / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (A. P.)