Na dan sklepa izredne sinode o družini in v času, ko mnogi kristjani, jazidi, pripadniki drugih manjšin, tudi muslimani, ki se ne strinjajo s sunitskim džihadizmom, strahotno trpijo so v Logu pri Vipavi Terčeljev shod, na katerem so Filipa Terčelja, duhovnika iz Ajdovščine, prosili, naj odpre oči in ušesa, razveže jezik ter vse opogumi, da si bodo prizadevali za ustvarjanje, ohranjanje in graditev naših družin, pa tudi za veliko človeško družino, ki temelji na pravičnosti, medsebojnem spoštovanju, ljubezni in priznavanju verske svobode.

Shod se je začel ob 15h z molitveno uro, nato pa je maševal duhovnik Bogdan Vidmar. V pridigi je opozoril na skrajne islamistične ideje: "Soočamo se z islamom, ki ima za cilj z nasiljem in ustrahovanjem vsiliti svojo vero in družbeno ureditev celotnemu svetu ter pobiti in izbrisati vse, ki se s tem ne strinjajo." Vidmar je spomnil na incident proti zaslužnemu papežu Benediktu XVI. po govoru v Regensburgu. "Karikaturisti in satiriki so papeža prikazovali kot drakulo s krvavimi usti, kot prašiča, kot satana, kot častilca opice, pozivali so k njegovemu obglavljanju in križanju, diplomati so papeža enačili s Hitlerjem in Mussolinijem," je dejal Vidmar .


Foto: p. Ivan Rampre

Vprašal se je, ali je dialog mogoč, "če ne smemo postaviti ključnih vprašanj in izmenjati svojih pogledov" ter izrazil strah, da bomo kristjani v Evropi postali manjšina v državah s šeriatskim pravom. "Glede na sedanje demografsko stanje in stanje duha, se kristjani v Evropi lahko začnemo pripravljati na to, da bomo manjšina in bomo kot manjšina živeli v državah s šeriatskim pravom in se začnemo pripravljati tudi na sekanje naših glav".

Nato je Bogdan Vidmar opisal življenjsko pot Filipa Terčelja. Med drugo svetovno vojno je deloval v Gorici, vendar njegovega dela italijanske fašistične oblasti niso tolerirale, zato so ga obsodili na pet let konfinacije, česar pa po posredovanju Cerkve ni odslužil. Po vojni so ga ubili komunisti. "Bil je preskušana in dozorela oseba. Za njim so bila zaslišanja in mučenja v fašističnih zaporih, konfinacijah, beg v Jugoslavijo, strahote druge svetovne vojne ter zasliševanja v komunističnem zaporu po katerih je zapisal: "Kar pa je najhujše je pa to, da so me sumničili in preganjali ljudje, katerim sem storil toliko dobrega". Čeprav je v času fašizma gorel za slovenski narod in med vojno simpatiziral z NOB, se je Filip Terčelj po vojni na področju soriške in davške župnije skupaj z duhovnikom Francem Krašno pogumno zavzel za ljudi, ki so trpeli zaradi totalitarnega komunističnega nasilja."

Foto: Tatjana Splichal

Vir: Radio Ognjišče