Poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ga je izdala založba Družina, so v torek, 5.marca, v Galeriji Družina predstavili urednik dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, Pavel Jamnik in dr. Uroš Košir.

Poročilo bodo predstavili urednik dr. Jože Dežman, zgodovinar dr. Mitja Ferenc, kriminalist Pavel Jamnik in dr. Uroš Košir. Četrto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč prinaša 57 prispevkov z več kot 500 prilogami. Napisalo jih je 25 avtorjev (od nadškofa do predsednika države) iz različnih držav, poleg Slovenije tudi iz Srbije, Črne gore in Nemčije.



S sprejetjem Zakona o Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015 se je lahko začelo veliko delo, je v uvodu dejal Jože Dežman. To delo, pa tudi prizadevanja pred njim je obravnavano v Poročilu 4 s podnaslovom Nemoč laži, o njem pa so spregovorili tudi gostje ob predstavitvi. K sprejetju zakona je veliko pripomogla stranka NSi. Na predstavitvi je bila tudi Ljudmila Novak.

Do konca leta 2018 je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč, iz 129 je bil opravljen delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov.

Odkriti so bili posmrtni ostanki vsaj 2.532 oseb. Od teh jih je bilo pokopanih 1.615. 162 grobišč in morišč je bilo urejenih v naravi.

Med raziskavami je bilo odkritih več tisoč predmetov. Poročilo posebej opozarja na neurejeno stanje vojnih grobišč v Sloveniji in slovenskih vojnih grobišč v tujini.
Poročilo obdaja simbolno likovno okolje: naslovna slika Andreja Jemca Krvavo 20. stoletje, grafika Simona Mlakarja, ki upodablja rdečo zvezdo z množico križev v črnini, izjemna fotografija Dajane Gasperin Glorija, Črt Frelih pa je prispeval karikaturo, ki je metafora razmer. »S četrtim poročilom Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč dokumentirano izjavlja, da nismo linijsko delegirani, temveč, da iščemo resnico,« je dejal predsednik komisije, ki se je sprehodil skozi nekatera poglavja v poročilu in dodal, da gre za zdravljenje prihodnosti. Delo komisije in odnos vlade do vprašanja prikritih grobišč je predstavil Mitja Ferenc, ki je poudaril, da nobeno ministrstvo ni hotelo biti pristojno za to področje. Dokler omenjen zakon ni bil sprejet, je komisija lahko le predlagala vladi, kako se tega lotiti, veliko pa je bilo storjenega v zadnjih treh letih. Med načrti v letošnjem letu je Ferenc izpostavil izkop Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.



Strokovna metodološka načela, ki so postopoma pripeljala do tega, da se prikrita grobišča urejajo in žrtve dostojno prekopavajo, je v zborniku in tudi ob njegovi predstavitvi orisal Pavel Jamnik. Ob odsotnosti dokumentov, ob dejstvu, da so domnevni storilci v veliki večini že mrtvi in ob majhnem, celo nikakršnem interesu ne le na strani storilcev, temveč tudi sorodnikov žrtev, da bi povedali, kar vedo, premikov na področju kazenskega pregona domnevnih storilcev ni.

V poročilu je največ prispevkov prav o posameznih grobiščih. Podrobneje je o rezultatih arheoloških raziskav in antropoloških analiz spregovoril Uroš Košir in tako poudaril pomen arheologov pri raziskovanju prikritih grobišč. Z raziskavami najdenih predmetov in skeletov so lahko vsaj delno preučili spol, starost, velikost in tudi narodnost žrtev.

Prva tri poročila so izhajala v letih od 2008 do 2011.

Foto: Tatjana Splichal

Več v videoposnetkih.

1. del



2. del



3. del



4. del