Obizidu knjige Slovenija 2041, izšla jeob 25-letnici slovenske države, so na Slovenskem knjižnem sejmu v petek, 25. novembra, v debatni kavarni trije mladi intelektualcina izzive Bogomirja Štefaniča podali svoje poglede o dilemah in priložnostih,ki bodo vplivale na položaj Slovenije čez četrt stoletja: o smereh, ki jih moramokot državljani ubrati, da bomo svojo avtonomnost in demokratičnost tudiohranili.

Foto: Tatjana Splichal

AlešMaver je dejal, da smo uspeli ustvariti generacijsko pestrost, kar pogojuješiroko pestrost pogledov na našo preteklost, sedanjost in prihodnost. Spomnilje na »zgodbo« o »obljubljeni deželi«. V času po demokratizaciji inosamosvojitvi smo naredili napako, ker smo se hitro zahvalili Mojzesu zavodenje in se vrnili nazaj (v Egipt) k tistim, ki obvladajo tehnike vodenja. Pačeprav imamo odlične preddispozicije in živimo v paradižu.

Omenilje razgradnjo mitov in dejal, da ni treba obstoječih nadomestiti z drugimi.Problem repa preteklosti je dolg. Tisti, ki so pred 70 leti prišli v Slovenijina oblast, so to naredili s pomočjo »krvavega dopinga«. Zdaj pa ta dopingprikrivajo. Priznati bomo morali, da smo na neki prelomnici v zgodovini zavilizelo narobe (Kočevski rog).

UrškaMakovec je dejala, da so nerazčiščeni zločini iz nedavne preteklosti velikarana, ki se le počasi celi. Začenjamo iz velikega minusa, ker generacije prejniso razčistile preteklosti. Po njenem se ukvarjanje s preteklostjo nikomur nezdi ustvarjalno. Na vprašanje o okupaciji prihodnosti je omenila, da jenormalno, da je vsak, ki je na oblasti, hoče ta položaj ohraniti. Zato pa imamovolitve.

MatejKovač je spomnil, da ima vsak narod mite, ki so lahko lažnivi ali resnični,vendar zaznamujejo življenje v družbi. Imamo mite na gospodarskem in političnempodročju. Spomnil je, da nismo otok. Zaradi danes razvitih komunikacij smoveliko manj odvisni od države oziroma oblasti. Dostop do informacij je lažji,zato je obvladovanje prihodnosti manj problematično.

Nakoncu je povezovalec postavil vprašanje ali v katoliškem občestvu vidijoreformni potencial. Aleš Maver je opozoril, da je katoliška skupnost zeloheterogena, zato bo iskanje enotnosti težko, čeprav je potrebno.