Dobrodelnost in otroci
Objava:
24. 02. 2017 / 08:11
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:34
Dobrodelnost in otroci
Otrokov altruizem oz. dobrodelnost se začne razvijati v ljubečem družinskem okolju.
- Smisel človekovega življenja je služiti in drugim izkazovati sočutje ter pripravljenost pomagati.
(Albert Schweizer, Nobelov nagrajenec za mir)
Tako kot druge pomembne kreposti se tudi otrokov altruizem oz. dobrodelnost začne razvijati v ljubečem družinskem okolju. Dobrodelnost oz. skrb za bližnjega, zlasti za šibkejše in prikrajšane, je eden od temeljev krščanskega nauka, obenem pa tudi univerzalna človeška vrednota. Tudi Jezus sam je čudovit zgled altruizma. Mnogi svetniki in dobrotniki človeštva so svoje življenje posvetili skrbi za uboge. Vse to nas nagovarja, da pričnemo seme sočutja in dobrodelnosti, ki je položeno v vsakega otroka, gojiti že v najnežnejših letih.
Predpogoj za dobrodelno vedenje je empatija ali sočutje. To je zmožnost, da se vživimo v perspektivo drugega človeka (razumeti, kako se počuti) in svoja čustva uglasimo na njegovo čustveno stanje. Iz empatije vznikne potreba, da bi sočloveku pomagali in mu olajšali stisko.
Otrok ima v sebi potencial, da v ljubečem in skrbnem družinskem okolju, v katerem se družinski člani sočutno odzivajo na potrebe in čustva drug drugega ter se podpirajo in si pomagajo, razvije empatijo ter se nauči altruističnega vedenja, to je vedenja, usmerjenega v pomoč drugim, ne da bi pri tem pričakovali kakršnokoli lastno korist.
Za starše je pomembno spoznanje, da lahko z določenimi dejavnostmi pri otroku že zelo zgodaj spodbujamo razvoj empatije. Branje zgodb in pogovor ob njih je že za štiri- ali petletnega otroka čudovita vaja za razvijanje empatije. Otrok se v njih srečuje z različnimi situacijami in mi ga ob tem spodbujamo, da prepoznava čustva vpletenih oseb ter ta čustva tudi poimenuje. Potem ga usmerjamo, da te primere iz zgodb poveže tudi s svojimi izkušnjami in izkušnjami njegovih bližnjih, npr. »Si se že kdaj tako prestrašil kot Rdeča kapica, ko je v postelji namesto babice zagledala volka?« Odlična vaja so tudi preigravanja raznih socialnih situacij s pomočjo lutk. Ključnega pomena je tudi to, da starši otroku pomagamo prepoznavati in ubesediti njegova lastna čustva v različnih situacijah ter mu razlagamo pogled in doživljanje drugih ljudi. Tako otrok postopoma presega svojo egocentrično, nase osredotočeno perspektivo in postaja vse bolj zmožen razumeti položaj drugega človeka in se nanj tudi empatično odzivati.
Da bodo otroci razumeli potrebo po dobrodelnosti oz. pomoči drugim, jih je potrebno na njim primeren in tenkočuten način ozaveščati o socialnih razlikah, različnih oblikah stisk ter telesnih in duševnih boleznih, s katerimi se v družbi srečujemo. Če na ulici srečate brezdomca, tega ne ignorirajte, ampak doma, v varnem okolju, otroku razložite položaj te osebe in našo dolžnost, da ljudem v stiski pomagamo. Z nekoliko starejšimi otroki se o empatiji in dobrodelnosti lahko pogovarjamo prek svetopisemskih zgodb (npr. Jezus obudi Lazarja, Jezus ozdravi deklico, slepega Bartimaja, stotnikovega služabnika ...), življenjskih zgodb raznih svetnikov in dobrotnikov (mati Terezija, Albert Schweitzer, misijonar in zdravnik Janez Janež ...) ter filmov s tovrstno vsebino.
Najbolj ključen pa je seveda naš zgled. Dobrodelnost se začne v družini, v odnosih z našimi najbližjimi. Starši lahko pokažemo, kako drug drugemu pomagamo pri vsakodnevnih opravilih, kako poskrbimo za sorodnike, posebej za bolne in ostarele, kako priskočimo na pomoč sosedi, ki je v stiski, sodelavcu, ki ima težave. O vsem tem se z otroki tudi pogovarjajmo in jih postopoma vključimo, seveda na njihovi razvojni stopnji primeren način. Kasneje lahko otroke vpeljemo tudi v širše dobrodelne dejavnosti in jih tako učimo družbene odgovornosti. Skupaj z otroki lahko pripravimo oblačila in igrače ter jih podarimo dobrodelnim organizacijam, z otroki se udeležimo dobrodelnih koncertov ali drugih dobrodelnih prireditev, če ste sami prostovoljci, npr. sodelavci Karitas ali prostovoljni gasilci, seznanite svoje otroke s svojo dobrodelno dejavnostjo, v času posta jih lahko spodbudite, da se odpovedo žepnini in privarčevani denar darujejo v dobrodelne namene, kasneje, ko so najstniki, jih že lahko usmerite, da se na podlagi svojih interesov in talentov sami vključijo v razne oblike prostovoljstva (animatorstvo, nudenje vrstniške učne pomoči ipd.).
Živimo v svetu, v katerem je kljub navideznemu blagostanju prisotnih veliko materialnih, telesnih in duševnih stisk. V vsakodnevnem hitenju pogosto ne zaznamo stisk svojih bližnjih, vojne in revščina na drugih koncih sveta pa se nas zaradi zasičenosti z informacijami že skoraj ne dotaknejo več. Vendar pa se moramo zavedati, da naši otroci predstavljajo nove generacije in da je naša vzgojna naloga izjemno velika odgovornost. Razvijajmo njihovo empatijo in učimo jih dobrodelnega vedenja, da bodo lahko gradili bolj pravično in sočutno družbo prihodnosti. Jutrišnji svet bo tak, kakršnega ga bodo zgradili naši otroci.
Pripravila: Marina Vidmar, univ. dipl. psihologinja
Preberite tudi:
