Danes goduje sv. Marija Magdalena, prva priča, ki je videla Vstalega in apostolom oznanila vstajenje Gospoda. Njen letošnji god je poseben, saj ga prvič obhajamo kot praznik za vso Cerkev.

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je namreč na željo svetega očeta v začetku letošnjega junija izdala dekret z naslovom Apostolorum Apostola, s katerim je god svete Marije Magdalene postal praznik splošnega rimskega koledarja.

Papež Frančišek je odločitev o prazniku sv. Marije Magdalene sprejel v okviru jubileja Usmiljenja, da bi izpostavil »pomembnost te ženske, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Sveti oče tudi meni, da sedanji cerkveni kontekst zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja.

Zavetnica spokornic, žena in zapeljanih

Marija Magdalena je bila deležna Jezusove milosti, saj jo je rešil pred zlim duhom, ki jo je imel v oblasti. Po pričevanju Svetega pisma je iz nje z močjo besede izgnal sedem hudobnih duhov. Marija Magdalena mu je zato zvesto služila, Jezus pa ni pozabil nanjo. Še naprej ji je delil svoj nauk in se zavzemal zanjo. Bila je njegova učenka. Prav njo si je izbral, da je razširila novico o njegovem vstajenju, saj ga je prav ona prva videla kot vstalega Zveličarja.

Po Mariji Magdaleni se imenuje red sester magdalenk. Na slovenskih tleh so bile v Studenicah. Leta 2010 je umrla zadnja sestra iz reda magdalenk v Sloveniji, Stanislava Terezija Maučec.

Zaradi spreobrnitve z Jezusovo pomočjo je znana predvsem kot zavetnica spokornic, magdalenk, žena, jetnikov, zapeljanih, učencev in študentov, sicer pa je tudi priprošnjica proti očesnim težavam, slabemu vremenu in mrčesu.

Umetniki jo upodabljajo kot spokornico z bujnimi razpuščenimi lasmi, pogosto ob Jezusovih nogah, pri njegovem križu ali ob Jezusovem vstajenju. Med njenimi atributi so posodica z mazilom, knjiga, trnjeva krona, bič, lobanja, hudičeva glava, palmova veja, rožni venec in križ.

V Sloveniji je Mariji Magdaleni posvečenih več cerkva, npr. v Lokah pri Kromberku, Begunjah pri Cerknici, Zlatem Polju pri Domžalah, Seniku v Goriških brdih, v Sodražici in Dramljah, po njej pa se imenuje tudi župnija sv. Magdalene v Mariboru. Leta 2003 je pri Založbi Družina izšla knjiga Magdalena, fara naša.

Foto: Jože Pavlič, Marjan Smerke