Tokrat se v Vatikan, kjer bosta poskrbela za postavitev dekoracije, odpravljata že 24. zapored. Na poti ju bo spremljala Andreja Bartolj Bele, pri delu pa bodo kot že uigrana ekipa sodelovali z vatikanskimi vrtnarji. Pri krašenju vatikanske bazilike sodelujeta od velike noči 2011, božično dekoracijo, ki si jo ogleda več kakor milijarda ljudi po vsem svetu, pa sta prvič pripravila leta 2013.

Tokrat se v Vatikan, kjer bosta poskrbela za postavitev dekoracije, odpravljata že 24. zapored. FOTO: Dorian Španzel

80 dolžinskih metrov cvetlične dekoracije

Sabina Šegula je med stalnicami omenila obseg: vsako leto poskrbijo za 80 dolžinskih metrov cvetlične dekoracije, ki variira glede na postavitev. Prva pomembna sprememba, ki bo tokrat vplivala na delo floristov, pa je znameniti Berninijev baldahin nad glavnim oltarjem, ki od konca oktobra obnovljen znova sije v prvotni lepoti. Ob dokončani obnovi so jima vatikanski sodelavci nemudoma poslali fotografije, je povedala in dodala, da bo protokol ob novi pozlati, okrasju, ornamentih Berninijevih stebrov gotovo določil smernice, kako s florističnim znanjem dodatno poudariti obnovljeni sijaj arhitekturne mojstrovine.

Ob vstopu v sveto leto posebej slavnostno

Ker bo tokrat papež Frančišek na sveti večer slovesno razglasil tudi začetek rednega svetega leta, ki ga katoličani praznujemo le vsakih 25 let, bosta tako božična kot tudi prihodnja velikonočna okrasitev bazilike še posebej slovesni.

Na pot se odpravljata 21. decembra in vračata 25. decembra zvečer. FOTO: Dorian Španzel

Božične zvezde bodo letos priskrbeli italijanski sodelavci, zato ne gre pričakovati krem-belih, kakor sta jih slovenska florista izbrala lani, ampak bodo, Italijani imajo pač radi močne barve, prejkone rdeče. Sicer pa bodo od cvetja za krašenje uporabili še vrtnice, božje drevce, pozlačene vejice evkalipta, ki bodo naznanjale vstop v sveto leto, in kar bodo gostitelji priskrbeli iz sponzorskih virov. Poleg znanja in sposobnosti se morajo namreč tudi krasilci vselej izkazati tudi z veščino improvizacije.

Opaženo strokovno znanje

Sabina Šegula in Peter Ribič sta predstavila zgodovino sodelovanja, ki sega v leto 2011: izhodiščna radovednost je ob navezavi stikov med slovenskim veleposlaništvom pri Svetem sedežu in vatikansko florerio v 14 letih prerasla v redno sodelovanje in pristno prijateljstvo z vatikanskimi vrtnarji. Pomoč slovenskih strokovnjakov pri krašenju srčike krščanstva je zdaj že pričakovana. Vselej pa predstavlja strokovni izziv in od vseh sodelujočih terja dobršno mero entuziazma. Pri tem Šegula in Ribič ostajata zvesta tudi svojemu osnovnemu poslanstvu: učiti. Sodelovati sta začela kot predavatelja na Biotehniškem centru Naklo, še preden se je dr. Šegula – tik pred pandemijo korone – odločila za samostojno poslovno pot. Znanje, ki ga pri delu uporabljata in uspešno preizkušata v tujini, ne ostaja neopaženo; pridobiti ga želijo tudi njuni vatikanski sodelavci. Slovenca pa se od njih učita, kako živeti nekoliko bolj počasi in pri svojem delu uživati. Strokovno sodelovanje in izmenjava znanja sta prerasla v prijateljstvo. Božič in veliko noč zadnja leta praznujejo skupaj – šele z enodnevnim zamikom tudi v krogu svoje družine –, zato je tovrstna bližina več kot dobrodošla.

Sabina Šegula in Peter Ribič sta predstavila zgodovino sodelovanja, ki sega v leto 2011. FOTO: Dorian Španzel

Logističen podvig

Seveda je krašenje vatikanske bazilike in balkona, s katerega papež dvakrat letno nagovori mesto in svet, zahteven logistični zalogaj. Projekt, ki ga slovenska florista opravljata brezplačno in v svojem prostem času, se po skrbnih pripravah strne na pet dni dela: 21. decembra se odpravita na pot, sledi sestavljanje 80-metrske dekoracije v vatikanski florerii in nato njen prevoz v baziliko, kjer jo, za potrebe prevoza razstavljeno, znova sestavijo, na božični dan sledi še okrasitev papeževega balkona in zvečer pot domov.

O tem, kako zahteven, brezhibno izpeljan in nepozaben projekt je bila postavitev slovenske smrečice ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije – na vrhuncu pandemije korone –, pa bi florista lahko napisala knjigo. In gotovo bi si ta, verjetno ena najlepših predstavitev naše države v tujini, predvsem pa vsi strokovnjaki in prostovoljci, ki so pri njej sodelovali, knjigo tudi zaslužili.

Florista sta ob koncu novinarske predstavitve vsem ljudem dobre volje zaželela lepe in mirne praznike v krogu njihovih najdražjih. FOTO: Dorian Španzel

Florista sta ob koncu novinarske predstavitve vsem ljudem dobre volje zaželela lepe in mirne praznike v krogu njihovih najdražjih. In seveda tudi ob cvetju, ki nas povezuje ter lepša prostore in praznike.