Dvanajsti januar 2017 se bo v zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice zapisal z velikimi črkami. Iz Argentine je na naslov Turjaške ulice prispelo deset velikih paketov z izjemno dragoceno vsebino: literarno zapuščino velikega Slovenca, kulturnika, urednika, pisatelja, pesnika in prevajalca dr. Tineta Debeljaka. Z gradivom bodo zapolnili velik manjko v vedenju o slovenskem literarnem ustvarjanju in kulturnem utripu v polstoletnem obdobju od konca vojne do osamosvojitve, saj gradivo ne obsega le rokopise in tipkopise Tineta Debeljaka, ampak številnih literatov in kulturnikov v Argentini in drugod v izseljenstvu, ki so bili v Sloveniji zamolčani in onemogočeni, Debeljak pa je objavljal kot knjižna dela ali v raznih zdomskih publikacijah, največ v reviji Meddobje.

Helena Janežič: »Z zapuščino bomo dopolnili literarno sliko tistega obdobja«

»Veliko stvari ne vemo, ker jih nismo smeli vedeti. Debeljak je bil v domovini zamolčan, za slovensko stvarnost v domovini ni obstajal, ni se ga smelo omenjati. Z majem 1945, ko je zapustil Slovenijo, so čez njegovo ime nalepili etiketo neobstoja. On pa je na drugem koncu deloval naprej, ustvarjal je in bil hkrati povezovalni element med kulturniki, razpršenimi po vsem svetu. Pa tudi tistimi nezaželjenimi in onemogočenimi v matici,« pravi Helena Janežič, vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v NUK in zaslužna, da so Debeljakovi potomci zaupali zapuščino »atka«, kot so ga klicali otroci in vnuki, prav Narodni in univerzitetni knjižnici.

Helena Janežič je ob obisku Argentine leta 2015 pridobila zaupanje potomcev Tineta Debeljaka, da so v NUK zaupali pomemebno "atkovo" literarno zapuščino (foto: K. H.)

Predvojna zapuščina v bunkerjih

V NUK že skoraj četrt stoletja hranijo Debeljakovo literarno zapuščino, ki jo je ustvarjal pred vojno kot študent na Filozofski fakulteti (diplomiral je leta 1927), kot lektor na Univerzi v Krakovu na Poljskem in ob doktorskem študiju (doktoriral je leta 1936) – v vsem tem času je pisal eseje in pesmi ter jih objavljal v revijah. Bil je urednik kulturne rubrike dnevnika Slovenec (od leta 1933 do 1945), šest let tudi urednik revije Dom in svet – pisal je pesmi, kritike, ocene, veliko je prevajal iz vsaj petih jezikov. Ves čas je bil povezan z rodno Škofjo Loko, med drugim je bil pobudnik in ustanovitelj Muzejskega društva Škofja Loka, leta 1936 pa je priredil in postavil na oder znameniti Škofjeloški pasijon p. Romualda. Ustvarjenje iz tega predvojnega časa so ob demokratizaciji dobili v NUK iz »bunkerjev« prek federalnega zbirnega centra, nekaj pa jo je daroval Ivan Prijatelj, Debeljakov profesor in mentor. Med papirji so Debeljakovi osebni dokumenti, doktorska disertacija, nekaj prevodov, pisem … Na policah NUK jo hranijo pod signaturno številko MS 1464.

Kaj se skriva v desetih škatlah Debeljakove zapuščine, ki sta jih v NUK prek ambasade poslali iz Argentine Debeljakovi hčeri Jožejka in Metka? S kom si je Debeljak dopisoval? Kako je mogoče, da so ohranjene obojestranske korespondence Debeljaka s slovenskimi kulturniki, razpršenimi po vsem svetu? Kaj je s kemičnim svinčnikom pisal na tipkopis pesnitve Črna maša? … O tem pa pišemo pa v novi številki tiskane Družine.

Vsebino literarne zapuščine dr. Tineta Debeljaka bodo javno predstavili v sredo, 18. januarja, ob 17. uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Na literarnem večeru, ki ga organizirajo Svetovni slovenski kongres, NUK in Muzejsko društvo Škofja Loka bo Helena Janežič predstavila literarno zapuščino, Marija Stanonik Debeljakovi deli: Veliko črno mašo in Kyrie eleison, vnukinja Mojca Vombergar se bo spominjala »atka«, večer pa bo povezoval Aleksander Igličar. Za glasbeni program bo poskrbel Ivan Vombergar, prav tako Debeljakov vnuk, Debeljakove pesmi pa bo recitiral Boris Rifl.

Med drugim je v zapuščini tipkopis pesniške zbirke Maria, ki je izšla leta 1954, in tipkopis z veliko lastnoročnimi popravki s kemičnim ali navadnim svinčnikom znamenite Debeljakovega lirsko epske pesnitve Črna maša. Knjiga je prvič izšla leta 1949 v Buenos Airesu pod psevdonimom Jeremija Kalin in predstavlja prvo leposlovno knjigo povojne emigracije v Argentini. Debeljak v 3.500 verzih pesniško opisuje grozo povojnih pobojev ter se spominja vseh pobitih v revoluciji, hkrati pa pretresljivo izrazi motiv sprave in odpuščanja; ponatis knjige je izšel maja 2015 pri založbi Družina.

»Pridobljeno gradivo bomo skrbno pregledali, zložili po logičnih sklopih, vsak list označili in zaščitili v posebni brezkislinski mapi. Dostopno bo v rokopisni zbirki NUK, za pregledovanje bo na voljo v čitalnici. Ko bo narejen elektronski katalog vsakega lista posebej, bo tudi pregledno in ga bo lahko najti,« pravi Janežičeva, ki hkrati zagotavlja, da bo zapuščina ostala skupaj v kosu in se ne bo delila.