Papež Frančišek je priznal drugi čudež na priprošnjo angleškega kardinala Janeza Henrika Newmana (1801-1890), so včeraj sporočili iz Vatikana. S tem so izpolnjeni uradni pogoji za kanonizacijo teologa, ki je leta 1845 iz anglikanske prestopil v Katoliško cerkev. Papež Benedikt XVI. (2005-2013) je Newmana leta 2010 med obiskom v Veliki Britaniji v Birminghamu razglasil za blaženega. Takrat se je prvič zgodilo, da je danes upokojeni papež osebno vodil beatifikacijsko slovesnost, ki jo je sicer zaupal kardinalom.

Newman je sprva deloval kot visokošolski profesor in anglikanski duhovnik, pozneje pa je ob intenzivnem študiju nauka cerkvenih očetov prestopil v katoliško vero. V Rimu je študiral teologijo in postal katoliški duhovnik, nato ustanovni rektor katoliške univerze v Dublinu in častni član oxfordskega kolegija Trinity College. Leta 1879 mu je papež Leon XIII. podelil kardinalski naziv. Newman je umrl leta 1890 v Oratoriju sv. Filipa Nerija v Birminghamu, ki ga je sam ustanovil.

Priznan tudi čudež na priprošnjo indijske redovne ustanoviteljice

Papež Frančišek je v torek med avdienco s prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinalom Angelom Becciujem, priznal tudi čudež na priprošnjo indijske redovne ustanoviteljice Mariam Thresie Chiramel Mankidiyan (1876-1926), s čimer je tudi zanjo odprta pot do kanonizacije. Sveti oče je priznal še mučeništvo ekvadorskega jezuita Salvatoreja Vittoria Emilia Moscose Cardenasa, ki je zdaj lahko razglašen za blaženega.

Junaške kreposti za madžarskega kardinala Mindszentyja

Petim osebam je Frančišek priznal junaške kreposti, med drugim tudi madžarskemu mučeniškemu kardinalu Joszefu Mindszentyju (1892-1975), ki so ga preganjali komunisti.

Mindszenty, sprva škof v Veszpremu, od leta 1946 pa nadškof v Esztergomu, sodi med pomembne mučeniške osebnosti v Srednji in Vzhodni Evropi v obdobju komunizma. Leta 1948 so ga komunisti aretirali in ga na lažnem procesu obsodili na dosmrtno kazen. Leta 1956 je bil med madžarsko revolucijo osvobojen. Ko so sovjetske čete revolucijo nasilno zatrle, se je zatekel na veleposlaništvo ZDA v Budimpešti, kjer je ostal 15 let. Potem ko je Vatikan uspel pridobiti dovoljenje za njegov izhod iz države, je od leta 1971 dalje živel na Dunaju.

Junaške kreposti so priznane še Božjemu služabniku Janezu Krstniku Zauboniju (1880-1939), škofijskemu duhovniku iz Italije, Božjemu služabniku Emanuelu Garcíi Nietu (1894-1974), duhovniku profesu Družbe Jezusove iz Španije, Božji služabnici Serafini Formai (1876-1954), redovni ustanoviteljici iz Italije, in Božji služabnici Mariji Berenice Duque Hencker (1898-1993), redovni ustanoviteljici iz Kolumbije.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media / Wikimedia Commons