Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kardinal Stepinac in Srbi: jeseni veliki simpozij

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 22. 05. 2015 / 06:51
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:24
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kardinal Stepinac in Srbi: jeseni veliki simpozij

Kardinal Stepinac in Srbi: jeseni veliki simpozij

Hrvaška katoliška Cerkev preiskuje odnos blaženega kardinala mučenca do Srbov med ustaškim režimom.

Katoliška Cerkev na Hrvaškem si prizadeva za zgodovinsko-znanstveno obravnavo odnosa blaženega kardinala mučenca Alojzija Stepinca (1898-1960) do Srbov, ki so jih na Hrvaškem preganjali v času ustaškega režima. Gre za izredno občutljivo temo, saj srbska stran trdi, da so ustaši v koncentracijskem taborišču Jasenovac pomorili 600.000 Srbov. Na Hrvaškem to število odločno zanikajo. Kardinal Stepinac – umrl je leta 1960 po petnajstih letih pripora in zapora komunističnih oblasti – je bil v obdobju ustaškega režima (1941-45) zagrebški nadškof. Sprva naj bi zagovarjal stališče fašistov, kasneje pa pomagal številnim preganjanim Srbom.



V luči morebitne kanonizacije kardinala Stepinca beograjski mediji poročajo, da naj bi papež Frančišek v začetku leta ugodil prošnji patriarhata srbske pravoslavne Cerkve in preko vatikanskega državnega tajništva vse pristojne spodbudil k temeljiti obravnavi vloge Stepinca in katoliške Cerkve v času ustaškega režima. Frančišek naj bi ta pogoj postavil za morebitno kanonizacijo nekdanjega zagrebškega kardinala.

Po navedbah časnika Blic, ki se sklicuje na cerkvene kroge, naj bi pogovore na pobudo papeža Frančiška priredili v letošnji jeseni. Srbska pravoslavna Cerkev je lani preko tedanjega vatikanskega zunanjega ministra Dominiquea Mambertija papežu Frančišku izročila dopis, v katerem pojasnjujejo svoje stališče do kardinala Stepinca.

Kot piše zagrebški katoliški tednik Glas Koncila, pa hrvaški primas kardinal Josip Bozanić pripravlja mednarodni simpozij na temo »Kardinal Stepinac in Srbi«, ki je predviden 24. novembra letos v Zagrebu. Na njem naj bi obravnavali obdobje druge svetovne vojne in tudi po njej. 11. maja se je v Zagrebu prvič sestal pripravljalni odbor simpozija, poroča Glas Koncila. Hrvaški člani so med drugim pomožni škof Ivan Šaško, glavni postulator za kanonizacije v zagrebški nadškofiji Juraj Batelja, ter rektor Hrvaške katoliške univerze prof. Gordan Črpić in njegov namestnik prof. Tomislav Anić.



Kardinal Alojzije Stepinac je bil zagrebški nadškof med leti 1937 in 1960. Papež Janez Pavel II. (1978-2005) ga je 3. oktobra 1988 razglasil za blaženega. Junija 2014 je teološka komisija vatikanske Kongregacije za zadeve svetnikov na podlagi predložene dokumentacije o ozdravljenju nekega posameznika enoglasno sprejela odločitev, da je do ozdravljenja prišlo na priprošnjo kardinala Stepinca. S tem se je uspešno zaključil postopek za njegovo kanonizacijo. Odločitev o času in kraju morebitne razglasitve za svetnika je zdaj v rokah papeža Frančiška.

Medijski urad v Zagrebu je 7. maja letos predstavil osnutek spletne strani o kardinalu Stepincu. Ta naj bi vsem, ki jih to zanima, nudila potrebne informacije o kanonizacijskem postopku in o osebi blaženega kardinala.

Kardinal Stepinac v Srbiji velja za sporno osebnost, ker je na začetku podprl fašistični režim. Ko je fašistični režim ustašev leta 1941 razglasil neodvisno državo Hrvaško, vazalno državo nacistične Nemčije, se je Stepinac sprva odzval pozitivno. Kmalu pa se je njegovo mnenje obrnilo v opozicijo. Obsodil je sleherno razlikovanje in pomagal pri reševanju na stotine preganjanih. Komunisti, ki so po vojni prevzeli oblast, so njegovo začetno navdušenje nad fašizmom zlorabili in ga obrnili proti njemu. Kardinal Stepinac je bil obtožen kolaboracije in obsojen na zaporno kazen. Šest let je preživel v zaporu, nato pa so ga komunisti držali v hišnem priporu, ki ga vse do svoje smrti leta 1960 ni več zapustil. Ustanovitev od Vatikana neodvisne katoliške Cerkve na Hrvaškem pod nadzorom komunistov je Stepinac vztrajno odklanjal.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh