Sveto mašo, ki se je začela ob 11. uri, je papež Frančišek daroval na trgu pred baziliko sv. Frančiška Asiškega. Kot poroča Radio Vatikan, se je pred tem spustil v kripto bazilike in se pred grobom sv. Frančiška zaustavil v tihi molitvi. Pridigo je začel s frančiškanskim pozdravom: »Mir in dobro vsem!«, nato pa spregovoril o pričevanju sv. Frančiška v današnjem času. V njegovem celotnem življenju sta dva med seboj neločljivo povezana elementa, dve strani iste medalje: »Ljubezen do ubogih in posnemanje ubogega Kristusa.«

Sv. Frančišek Asiški nam najprej pričuje, da biti kristjani pomeni življenjski odnos z Jezusom Osebo, pomeni obleči se z njim, se z njim izenačiti, kot je papež dejal med pridigo. Pojasnil je, da se Frančiškova pot začne pri Jezusovem pogledu s križa. Sv. Frančišek je Kristusov pogled doživel pred križem v cerkvici sv. Damijana, kjer se Jezus ne zdi mrtev, ampak živ. Kri, ki prihaja iz njegovih ran, izraža življenje. Jezus nima zaprtih oči, ampak na široko odprte: to je pogled, ki nagovarja srce. Križani nam ne govori o porazu ali polomu. Paradoksalno nam govori o smrti, ki je življenje, ki daje življenje, ker nam govori o ljubezni, kajti Križani je Ljubezen učlovečenega Boga. Ljubezen pa ne umre, ampak porazi zlo in smrt. »Kdor pusti, da ga gleda križani Jezus, postane na novo ustvarjen, postane novo bitje. Od tukaj vse izhaja: to je izkušnja milosti, ki spreminja, biti ljubljeni brez zaslug, čeprav grešniki,« je zatrdil papež.

Po papeževih besedah nam Frančišek tudi pričuje, da kdor sledi Kristusu, prejme resnični mir, tistega, ki nam ga lahko da samo on in svet. Sv. Frančiška mnogi povezujejo z mirom, kar je prav, a le redki se v to poglobijo. Mir, ki ga je Frančišek sprejel in živel in ki nam ga posreduje, je Kristusov mir, ki prihaja preko največje ljubezni, ljubezni križa. To je mir, ki ga je Jezus Vstali dal svojim učencem, ko se je prikazal sredi med njimi in jim rekel: 'Mir vam bodi!' ter pri tem pokazal prebodene roke in stran. »Frančiškanski mir ni osladno čustvo,« je zatrdil papež in poudaril, da takšen sv. Frančišek ne obstaja. Prav tako ni nekakšna panteistična skladnost s kozmičnimi energijami. To ni frančiškansko, ampak je ideja, ki so jo ustvarili. »Mir sv. Frančiška je Kristusov mir,« je poudaril papež. »Najde ga tisti, ki vzame nase njegov jarem, torej njegovo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Tega jarma ne moremo nositi s prevzetnostjo, domišljavostjo, napuhom, ampak samo z blagostjo in ponižnostjo srca.«

Na tretjem mestu je papež izpostavil pričevanje asiškega svetnika o spoštovanju do vsega, kar je Bog ustvaril; človek pa je poklican varovati človeka. Sv. Frančišek začne Hvalnico stvarstva s temi besedami: »Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod … hvaljen bodi … z vsemi tvojimi stvarmi.« Bog je ustvaril svet, da bi ta postal prostor rasti v ubranosti in miru. Frančišek je bil človek ubranosti in miru. Papež je pozval k spoštovanju stvarstva, da ljudje ne bi bili orodje uničenja: »Spoštujmo vsakega človeka. Naj se prenehajo oboroženi konflikti, ki s krvjo mažejo zemljo, naj umolkne orožje in naj se sovraštvo umakne ljubezni, žalitev odpuščanju in nesloga slogi. Začutimo krik tistih, ki jočejo, trpijo in umirajo zaradi nasilja, terorizma in vojne; v Sveti deželi, ki jo je sv. Frančišek tako ljubil, v Siriji, na celotnem Bližnjem Vzhodu, na vsem svetu.«

Vir: Radio Vatikan

Foto: news.va