Papež Frančišek je v novem pogovoru za medije nakazal možnost za sprostitev predpisa o neporočenosti duhovnikov. V današnji izdaji nemškega tednika Die Zeit je objavljen dolg intervju z voditeljem katoliške Cerkve, v katerem odgovarja na vprašanje, ali poročeni preizkušeni možje (»Viri probati«) pod določenimi pogoji lahko postanejo duhovniki. Tega ne smemo izključiti; »Cerkvi gre za to, da vedno prepozna pravi trenutek, kaj so potrebe, ki jih izraža Sveti Duh … Premisliti moramo, ali Viri probati predstavljajo stvarno možnost. Nato pa moramo določiti, katere naloge bi lahko prevzeli, denimo v občestvih, ki so zelo oddaljena od sedežev krajevnih Cerkva«, je dejal sveti oče. Obenem je zavrnil predlog, da bi neporočenost duhovnikov prepuščali prosti izbiri posameznega kandidata.

Po navedbah nemškega tednika se je avtor s papežem pogovarjal v letošnjem februarju, gre pa za prvi intervju, ki ga je imel Frančišek v štirih letih svojega pontifikata za kak nemški časnik.

Papež je v pogovoru podprl tudi svobodo na področju teoloških raziskav. »Resnica je, da ne smemo imeti strahu«, je dejal, »kajti strah zapira vrata. Svoboda pa jih odpira. In če je svoboda majhna, kljub temu odpre vsaj eno malo okence.«

Frančišek je izrazil skrb zaradi naraščanja populizma v zahodnih demokracijah: »Populizem je zlo in se slabo konča, kot je pokazalo prejšnje stoletje«, je dejal papež. Vedno temelji na »odrešeniku« in opravičilu, da je treba ohraniti »istovetnost naroda«. Sveti oče je ob tem kot primer navedel Hitlerjeve politične metode iz leta 1933 in dejal: »Populizem pomeni zlorabo naroda, drži? Pomislite na leto 1933, po razpadu Weimarske republike. Nemčija je bila obupana, oslabljena zaradi gospodarske krize iz leta 1929, pa je prišel ta možak in dejal: Jaz zmorem, jaz zmorem, jaz zmorem! Imenoval se je Adolf. In tako se je nadaljevalo. Ljudi je prepričal, da zmore. Populizem vedno potrebuje odrešenika.«

Glede vloge papeža je Frančišek poudaril, kako mu ni do tega, da bi ga postavljali za zgled. »Povsem običajen človek sem, ki počne, kar zmore«, je dejal. »Grešnik sem, zmotljiv sem, in ne smemo pozabiti, da je idealiziranje človeka vedno tudi prikrita vrsta nasilja«, je dodal. »Ni mi namreč priznano, da sem zmotljiv grešnik.« Papež je opozoril na lik Petra, ki je prav tako doživljal krize. Tudi sam pozna globok verski dvom in trenutke praznine. »Brez kriz ne moremo rasti«, je dejal voditelj katoliške Cerkve. »Vera, ki nikoli ne zaide v krizo, iz katere bi rasla, ostaja otročja.« Tudi Peter je Jezusa zatajil in kasneje kljub temu postal voditelj vesoljne Cerkve, je poudaril papež.

Kdor je vedno gotov, je v resnici skrajnež, je prepričan sveti oče. Jezus grešnike ljubi bolj kakor pravične. »Seveda pridejo temni trenutki, ko rečem: Gospod, tega na razumem«, je pojasnil Frančišek. To velja tudi za stiske, ki si jih »skuha sam«. »Kajti grešnik sem in se razjezim.« Slednjega se je vendarle že skoraj odvadil. Na vprašanje, ali pozna trenutke, ko resnično dvomi v Boga in Jezusa, je papež odgovoril: »Da, da … trenutki praznine … Govoril sem o temnih trenutkih, pa tudi o praznih. Poznam tudi trenutke praznine.«

Po papeževem prepričanju je vera dar in »ne nekaj, kar si prislužimo«. »Gospoda moramo ponižno prositi za vero«, je dodal. Včasih je treba tudi zaiti v krizo in prositi, da bi vero dobili nazaj – »prej ali slej«. Vera je zanj luč, dar, prepričanje in sposobnost, da si lahko razlaga lastno življenje. Za tistega, ki veruje, je vse mogoče.

Glede načrtov apostolskih potovanj je Frančišek povedal, da Nemčije v letošnjem letu ne bo obiskal, ker je njegov koledar obveznosti že zelo zaseden. Poleg obeh Cerkva ga je na obisk uradno povabila tudi nemška kanclerka, vendar »bo letos težko, ker je v načrtu že toliko potovanj«. Tudi prihodnje leto Nemčija zaenkrat še ni na seznamu možnih ciljev.

Na vprašanje, ali je kaj prizadet ob številnih napadih iz Vatikana, papež odgovarja, da vsak dan moli za čim več smisla za humor in notranjega miru. Tega od začetka svojega pontifikata še ni izgubil. »Lahko razumem, da moj način, kako se lotevam stvari, marsikomu ni všeč«, je pojasnil. »To je povsem upravičeno in človeka na nek način bogati.«

Pri sporu v suverenem malteškem viteškem redu sveti oče zagovarja ameriškega kardinala Raymonda Burka: »Kardinala ne vidim kot svojega nasprotnika«, je dejal. Burke ostaja protektor reda; težava je bila v tem, »da kardinal Burke ni mogel ustrezno ukrepati, ker ni več deloval samostojno«. Gre za to, »da je bilo treba v redu malce počistiti, zato sem tja poslal posebnega odposlanca, ki ima povsem drugačno karizmo kot kardinal Burke«. Frančišek je poudaril, da je Burke odličen pravnik, zaradi česar ga je poslal na otok Guam, kjer se ukvarjajo z grozljivim primerom spolnih zlorab. Svojo nalogo je že skoraj opravil. »Za to sem mu izredno hvaležen.« Papež je s tem zavrnil govorice, da je kardinala na nek način poslal »v izgnanstvo«.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)