Na včerajšnji praznik Marijinega vnebovzetja so slovenski škofje obhajali slovesna bogoslužja v Marijinih svetiščih in ob 25. jubileju obnovili izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji.


Foto: Tatjana Splichal

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je slovesno sveto mašo daroval v baziliki in narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. V nagovoru je Marijino vnebovzetje označil kot obljubo za našo prihodnost. Marija je namreč samo prva izmed tistih, po katerih bo Jezus prišel in jih vzel k sebi, da bodo tam, kjer je on, je poudaril nadškof Zore. Ko bo prišel naš čas, bomo tudi mi doživeli, da je Bog zvest svojim obljubam in bomo tudi mi deležni poveličanja v nebeški slavi. Seveda pa se moramo pred tem ob Marijinem zgledu učiti, kako izpolnjevati Božjo voljo. Marija je bila neomajno zapisana življenju in vprašati se moramo, ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Ker do življenja žal nimamo pravega odnosa na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi s spoštovanjem življenja na njegovem koncu in zato z veliko težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je praznično bogoslužje obhajal v župnijski in romarski baziliki sv. Marije na Ptujski Gori. V nagovoru je poudaril, da je človek dragocen v Božjih očeh, ne le človekova duša, ampak tudi telo, kar nam daje upati tudi Marijino vnebovzetje. Ta praznik nam govori o vsaki ženi in možu, ki je sprejel življenje kot Božji dar in ga želi v veri in zaupanju v Boga živeti kot podarjenost. Ob tem pa človek žal naleti na ovire, ki mu jih nastavlja miselnost tega sveta: glede življenja po vesti, glede spoštovanja dostojanstva človekovega življenja, spoštovanja človekove svobode in glede življenja po veri nasploh. Danes opažamo, da nedelja nič več ni dan počitka, zato so ljudje izčrpani in notranje izpraznjeni. To vpliva tudi na medsebojne odnose, ki so vedno bolj površni, in na delo, ob katerem se človek vedno bolj sprašuje po smislu življenja, saj ne najde časa, da bi se ustavil. Mariborski nadškof je ob tem izpostavil izreden pomen nedeljske svete maše.

Novomeški škof Andrej Glavan je maševal v podružni in romarski cerkvi Marije vnebovzete na Zaplazu, kjer ob 100. obletnici posvetitve svetišča obhajajo tudi leto zaplaške Marije. Škof Glavan je v nagovoru poudaril, da je Marija blizu vsakemu od nas. Ker je z Bogom in v Bogu, pozna naša srca, lahko sliši naše molitve in pozna naše stiske. Nanjo se obračamo, kadar nam je hudo, mnogokrat celo v smrtnem boju, zato je tudi Cerkev v svojih koncilskih dokumentih zapisala, naj Kraljica vesoljstva »potujočemu božjemu ljudstvu na zemlji sveti kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan«. Novomeški škof je zbrane vernike povabil, naj se na Marijo obračajo tudi v teh težkih časih, ko smo med drugim priče pojavu begunstva in terorizma, vedno večjim socialnim razlikam, predvsem pa sovraštvu do Cerkve in nespoštovanju človeškega življenja.

Koprski škof Jurij Bizjak je praznik Marijinega vnebovzetja s slovesnim boggoslužjem obhajal v romarski cerkvi Matere Božje Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi. Kot je povedal v nagovoru, je sporočilo Marijinega vnebovzetja zelo preprosto in vsakdanje, ker odgovarja na globoko in temeljno hrepenenje vsakega človeka po uspešnem izidu in srečnem koncu svojih vsakdanjih načrtov in opravkov, pa tudi hrepenenje po uspešnem izidu in srečnem koncu svojega življenja, hrepenenje po poveličanju in večnem življenju. Marijino vnebovzetje krepi in utrjuje v nas oboje, tako hrepenenje po uspešnem izidu in srečnem koncu naše življenjske poti, kot tudi prepričanje na uspešen izid in srečen konec naših vsakdanjih načrtov in opravkov. Vse to pa bomo lažje dosegli, če bomo zmerni namesto preobčutljivi, krotki namesto jezljivi ter veseli in svetli namesto črnogledi.

V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču so na letošnji veliki šmaren obhajali 750 let prve omembe turniškega svetišča. Slovesno sveto mašo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz ob somaševanju murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Apostolski nuncij je ob tej priložnosti vernikom podelil poseben papeški blagoslov s popolnim odpustkom. V nagovoru je letošnje leto v Sloveniji opredelil za marijansko leto. Poleg 750. obletnice prve omembe turniškega svetišča obhajamo tudi 100. obletnico prikazovanj Naše Gospe iz Fatime in 300-letnico kronanja milostne podobe svetišča na Sveti Gori pri Gorici. Nuncij Janusz je pojasnil, da svoj zlati mašniški jubilej obhaja z romanjem do različnih Marijinih svetišč v Sloveniji in na Poljskem. Poudaril je, kako je Marijina prisotnost v Turnišču in v drugih svetiščih zagotovilo, da lahko vedno računamo na božjo Mater.

Celjski škof Stanislav Lipovšek je sveto mašo na praznik daroval v župnijski cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kapelah pri Brežicah, kjer so obhajali tudi farno žegnanje.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je maševal pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti na Dolenjskem, slovesnemu bogoslužju je sledila procesija z Marijinim kipom.

Upokojeni koprski škof Metod Pirih je bogoslužno praznično slovesnost obhajal v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori pri Gorici.