Japonski pisatelj Shusaku Endo se po romanu Molk, v katerem je glavna tema preganjanje kristjanov na Japonskem v 17. stoletju, znova obrne v ta čas. V romanu Samuraj je opisal resnično, večinoma z viri podprto zgodbo o začetkih krščanstva na Japonskem, premetenih načinih, da bi ga s pomočjo trgovanja razširili, in preganjanje kristjanov. Veliko likov v romanu je resničnih, med njimi so tudi mučenci. Papež Pij IX. je leta 1862 kanoniziral 26 japonskih mučencev, ki so umrli leta 1597 v Nagasakiju in godujejo 6. februarja. Leta 1867 je isti papež beatificiral ali kanoniziral še 205 japonskih mučencev, med katerimi so bili tudi tuji misijonarji, npr. seviljski frančiškan Luis Sotelo, v romanu je poimenovan Velasco.

V Novo Mehiko zaradi vere in trgovanja

Endo v romanu Samuraj najprej predstavi ponižnega, gospodarjem predanega samuraja Hasekuro Rokuemona, katerega družina je bila izgnana z rodovitne zemlje, kar nekatere člane družine še posebej pekli.

Nato spoznamo preganjanega, ambicioznega misijonarja, Velasca ki je na Japonskem delal kot tolmač za španščino in japonščino. Ob prihodu španskega odposlanca, za katerega je Velasco tolmačil, je španska ladja nasedla, zato je posadka morala čakati, da pride druga. Ta čas so Japonci izkoristili njihovo znanje in zgradili ladjo, s katero so si nadejali izboljšanja trgovskih poti z Novo Španijo (tedanja španska kolonija, ki je obsegala jug ZDA, Mehiko in Srednjo Ameriko). Velascu so obljubili, da mu bo dovoljeno širjenje vere, samuraju pa rodovitno ozemlje.

Posadka s samuraji, trgovci in Španci se tako odpravi na pot, na kateri se ob preizkušnjah pokaže njihov značaj, večina je preračunljivo sprejela krščanstvo, med njimi zaradi zvestobe gospodarju tudi vodja odprave, samuraj Hasekura Rokuemon. Pa vendar se sprašuje o Bogu, Jezusovem trpljenju na križu in svojem lastnem, a ga bega molk Boga, kar asociira na Endov prvi roman, dokler ne spozna, da se mora prepustiti njegovi volji.

Spraševanje o veri

Kakšen je bil pravi odnos Hasekure do vere, ni znano. Njegova smrt naj ne bi bila povezana s krvavim preganjanjem kristjanov po vrnitvi v domovino, nasilne smrti zaradi vere pa naj bi umrl njegov sin. Zaseženi so bili krščanski predmeti, ki jih je Hasekura pridobil na potovanju.

Roman spretno prikaže različne poglede na duhovnost Vzhoda in Zahoda, hkrati pa ponudi spraševanje, kakšen je resničen motiv za naša dejanja in kaj vse ljudje počnemo v imenu Boga, ne da bi podvomili o tem, ali bi bila Njemu naša dejanja všečna.