Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sprevrženo inficiranje mladih

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 10. 12. 2013 / 12:56
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:13
Ustavi predvajanje Nalaganje
Sprevrženo inficiranje mladih

Sprevrženo inficiranje mladih

Zbor za republiko ob svetovnem dnevu človekovih pravic.

Zbor za republiko ob svetovnem dnevu človekovih pravic

Desetega decembra v spomin na sprejetje splošne deklaracije človekovih pravic (Pariz 1948) praznujemo svetovni dan človekovih pravic in se tako spominjamo tudi celotne evropske dediščine spoštovanja človekove osebe, ki imela svoje vzpone in padce.
Predvsem na padce pri uresničevanju človekovih pravic v današnji slovenski družbi so na današnji tiskovni konferenci, posvečeni svetovnemu dnevu človekovih pravic, opozorili predstavniki Zbora za republiko.

Prva na lestvici človekovih pravic

Dr. Lovro Šturm je opozoril na pravico, ki v celotnem korpusu človekovih pravic uživa posebno mesto, in to je pravica do človekovega dostojanstva. Zakaj je ta pravica prva na lestvici človekovih pravic? Ker je to, kot je poudaril dr. Šturm, edina človekova pravica, ki je trajna in pripada tudi pokojnim osebam; vse druge namreč pripadajo le živim. Prav pravica do človekovega dostojanstva pa v Sloveniji še vedno ni spoštovana, »kajti ob vsem spoznanju, ki ga je Slovenija doslej že dobila glede povojnih dogodkov zlasti ob odprtju Hude jame, lahko samo z žalostjo s srcu ugotovimo, da posmrtni ostanki tam pobitih oseb še vedno ležijo globoko v rudniku in da je pravica do dostojanstva pokojnim osebam in vsem njihovim svojcem še vedno trajno kršena«. Dr. Šturm je zato pozval oblast, naj naredi vse za dostojen pokop teh žrtev genocida, izogibanje tej dolžnosti pa označil kot popolnoma nesprejemljivo, saj pomeni »izjemno hudo in trajno kršitev človekovih pravic v Sloveniji«.

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča je opozoril tudi na skrb zbujajoče posege sedanje slovenske oblasti v pravice do ekonomske svobode – tako do svobode posameznika na premoženjskem področju, kar se kaže z vrsto nepremišljenih zakonskih ukrepov denimo glede obdavčitve nepremičnin, kot tudi do svobode pravnih oseb, kar se kaže z nepremišljenim dvigovanjem davčnih obremenitev vsem pravnim osebam: podjetjem in samostojnim podjetnikom, »ki bi edini lahko potegnili Slovenijo iz gospodarske krize«. Takšno kratenje ekonomske svobode je za dr. Šturma popolnoma nesprejemljiv poseg oblasti v ustavne pravice do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude, žal pa ni edini. Tudi čezmerno in skokovito naraščajoče zadolževanje države, ki smo mu priča ta čas, ogroža tiste ustavne temelje, ki zagotavljajo Slovenijo kot socialno državo. Izpodrezati ekonomsko podlago, ki edina lahko zagotovi možnosti za delovanje socialne države, pomeni hudo ogrožanje cele vrste socialnih pravic. Ali bo vlada (pre)slišala to opozorilo?

Pot v prihodnost je le pot dialoga in sodelovanja

Dr. Janez Juhant, sicer tudi predsednik društva Združeni ob lipi sprave se je prav tako dotaknil še vedno odprtega vprašanja, ki ga ne le simbolizira, temveč konkretizira Huda jama. Ta je namreč v marsičem preizkusni kamen uresničevanja človekovih pravic v Sloveniji. Žal se še danes dogaja, da nekateri javno celo žive pošiljajo v Hudo jamo, za druge pa je to drugorazredna tema.

Vse to po besedah dr. Juhanta razodeva, da je šlo občutje, ki je preplavilo Slovenijo prvi dan ob odkritju Hude jame, ko s(m)o večinoma onemeli v njeni grozi, v veliki meri v pozabo; »naša dolžnost je zato, da spet prikličemo v osebno in javno zavest: spoštovanje vsakega človeka«, torej tudi umrlega, » je temelj našega življenja in prihodnje družbe«. Dr. Juhant je prepričan, da je prav sprava s pokojnimi, kar vključuje njihov dostojen pokop, in sprava med živimi nujni pogoj prihodnjega sodelovanja in s tem blaginje slovenske družbe. To je mogoče le ob zavedanju pomena temeljnih človeških vrednot, ki smo jih shranili v demokratični ustavi (naj ob tem dodamo, da 23. decembra v spomin na sprejetje slovenske ustave praznujemo dan ustavnosti, ob katerem v prilogi Slovenski čas, priloženi 50. Številki Družine, objavljamo pogovor s sodnikom Ustavnega sodišča Janom Zobcem). Pot do tega zavedanja pa je edino odprt pogovor v spoštovanju izročila naših prednikov (krščanskih in resnično liberalnih načel, ki dosledno upoštevajo človekovo svobodo in njegovo dostojanstvo).

Žal pa je tak pogovor, kot ugotavlja dr. Juhant, pri nas zelo otežen, saj na nekaterih področjih sploh ni mogoč in se določenih tem sploh ne more ali celo ne sme dotakniti. Če pa nismo pripravljeni odkrito spregovoriti o tistem, kar nas najbolj boli, in se skupaj dogovoriti, kako naprej, onemogočamo ljudem, da normalno zaživijo. Tako ustvarjamo vedno nove žrtve, ker le ne gospodarsko in socialno, temveč tudi kulturno in duhovno življenje ne teče tako, kot bi moralo. Zato tudi dr. Juhant sedanji oblasti kliče, naj na vseh ravneh omogoči ploden družbeni dialog. Ta klic pa velja tudi medijem, ki so lahko pomemben dejavnik v procesih družbenega povezovanja, če spodbujajo in odpirajo prostor za razpravo o temeljnih družbenih vprašanjih, po kateri se bodo morali ravnati tudi politiki.

Obnavljanje zločinske ideologije

Dr. Boštjan Turk je v izhodišče svojega razmisleka ob dnevu človekovih pravic postavil trditev, da človekove pravice vključujejo človekovo dostojanstvo in svobodo, izključujejo pa vsakogar oziroma vsak sistem, ki to tepta. V tej zvezi je opozoril na bolečo dediščino titoizma, ki se v Sloveniji »danes bolj obnavlja kot kdajkoli poprej v naši zgodovini«. Gre za politični in vrednostni sistem ki je v prejšnji državi v prvi fazi obstajal zaradi nasilja, v zadnji fazi pa zaradi ameriških kreditov, s katerimi je Zahod vzdrževal status quo oziroma tamponsko območje Jugoslavije med sovjetskim imperijem in njim samim. Ko je tega tujega denarja zmanjkalo, pa se je titoizem sesedel sam vase in utonil v nekajmestni inflaciji. Dokončno pa ga je pokopal Slobodan Milošević s Socialistično stranko Srbije, ki je nastopal pod istim simbolom – rdečo zvezdo.

Titoizem se je torej končal »na strahotno neslaven način«, zato je vsakršno obujanje te zločinske ideologije in predstavljanje Josipa Broza kot pop Ikone 20. stoletja prav z vidika spoštovanja človekovih pravic popolnoma nesprejemljivo, pa naj gre za dogodke, kot so se zgodili v osnovni šoli v Velikem Gabru (mediji so poročali o svojevrstnem praznovanje nekdanjega dneva republike) ali razstavo na Gospodarskem razstavišču, kamor po Turkovih besedah vodijo tudi šolarje (podjetje Ti&To v sodelovanju z razstaviščem pripravilo razstavo o Josipu Brozu Titu, ki, kot trdijo prireditelji, »nas bo popeljala v čas povojne Jugoslavije«). Inficiranje mladih ljudi, ki še nimajo sposobnosti svoje sodbe, s totalitarno ideologijo, je nekaj, kar po prepričanju dr. Turka »ni le napačno, temveč sprevrženo«. Celo v Ukrajini obračunavajo z nosilci totalitarnega mišljenja in rušijo kipe totalitarnih voditeljev na tla, »Slovenija pa se pod Alenko Bratušek spreminja v groteskno pokrajino, kjer se časti tisto, kar mora ostati kot velik zgodovinski opomin mladim generacijam«.
Žal pa tisti, ki javno opozarjajo na take pojave, doživljajo najrazličnejše pritiske, ki bi radi dosegli njihov molk. Dr: Boštjan Turk je opozoril na pismo, ki ga je nedavno dobil v nabiralnik Filozofske fakultete, kjer poučuje. Natipkano pismo, ki kot podpisnico uporablja eno izmed najbolj branih slovenskih mladinskih pisateljic, se konča s pozivom, da je naslovnika, kot je grožnjo povzel dr. Turk, »treba ustreliti, vreči v jamo, politi s kerozinom in zažgati, da kužni antraks, ki ga nosim v sebi, ne bi več okuževal drugih ljudi v Sloveniji. S pismom se bo zaradi hudih groženj ukvarjala tudi policija.




Nalaganje
Nazaj na vrh