Pred slabim letom so na steni cerkve v Studenicah odkrili napis z letnico 1215; nemudoma so poklicali strokovnjake in nadaljnja raziskava je pokazala še starejšo letnico: 1214. »Ob božiču smo se odločili, da visoki jubilej – četudi z dvoletnim zamikom – dostojno obeležimo,« je na tiskovni konferenci pred nedeljskim slavjem povedal župnik Toni Kmet. Cerkev so temeljito očistili, obnovili pode, zamenjali 150 ploščic, obnovili dragocene svečnike pri glavnem oltarju, krstni kamen in posodo za blagoslovljeno vodo … Najbolj vidna obnova pa je redka, če ne celo enkratna znamenitost: nunski kor, ki je dolga stoletja povezoval cerkev s samostanom. Dodobra so ga očistili, vanj namestili nekaj slik in drugih dragocenih predmetov ter ga po dolgih desetletjih spet odprli za javnost. Ob osemstoletnici bo obnovitvena dela v nedeljo, 21. avgusta, ob 15. uri blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Po maši v studeniški cerkvi, samostanu in okolici pripravljajo še kulturni program in ogled studeniških znamenitosti.

Na steni cerkve v Studenicah so našli napis z letnico 1215. Majhna cerkvica, ki je bila prvotno del "hospitala" za popotnike in reveže, je bila večkrat preurejena in povečana. Danes je 800 let star sakralni biser zunaj in znotraj v slabem stanju. "Potrebovali bi vsaj milijon evrov, v cerkveni blagajni pa imam morda tisoč evrov," je dejal na tiskovni konferenci župnik Toni Kmet. Še vedno upajo na posluh države in pristojnih inštitucij.

Pogled v zgodovino

Kot je razbrati iz zgodovinskih virov je leta 1214 cerkev dala postaviti Zofija Rogaška, majhne cerkvice se je prijelo ime »Fons gratiae«, kar pomeni studenec. »Kraj je torej že stoletja izvir milosti, izvir milosti Svetega Duha. Čeprav se je v posvetnem imenu kraja bistvo izgubilo, za naš kraj cerkev pomeni studenec milosti,« je dejal duhovnik Kmet. Cerkev je bila prvotno namenjena »hospitalu« za popotnike in reveže, skupaj z njim se omenja v listinah iz leta 1237. Kasneje je ustanoviteljica hospitala Zofija Rogaška ob pomoči svoje sestre Rikice Kunšperške na tem mestu ustanovila ženski Marijin samostan, dograjen je bil leta 1249. Zaradi nove namembnosti ustanove je bilo treba povečati in preurediti tudi cerkev, ki so jo vključili v kompleks samostana. Nova cerkev je bila dokončana do leta 1277, ko jo je posvetil krški škof Ditrih II. Obe cerkvi, stara in nova, sta bili posvečeni Devici Mariji oziroma Marijinemu oznanjenju.

Od prvotne, hospitalu namenjene cerkve so ohranjene obodne stene ladje v obsegu pravokotnika 18,75 krat 8,65 metra in zazidano polkrožno sklenjeno okno zahodno nad portalom v severni steni. Hospitalska cerkev je bila večkrat povečana, večjih sprememb je bila deležna v 17. stoletju. Med letoma 1665 in 1675 so na novo obokali prezbiterij in ladjo, prezidali slavoločno steno in povečali zahodno emporo. V istem času so prizidali zakristijo z veznim hodnikom in s shrambo. Leta 1670 so k zahodni fasadi »nunske empore« prizidali sedanji zvonik. Po teh prezidavah in obnovitvah je bil leta 1684 ob vizitaciji prvič omenjen nov patrocinij in od takrat je cerkev posvečena Sv. Trem kraljem.

V 18. stoletju so redovnice nadaljevale z barokizacijo cerkve. Le nekaj let za tem, ko so redovnice za cerkev naročile še ene zadnjih kosov opreme, je cesar Jožef II. leta 1782 samostan dominikank ukinil. V 19. stoletju so v Studenice prišle magdalenke, ki so v samostanu ostale do leta 1948, ko jih je komunistična oblast izgnala. Naselile so se v bližnji stanovanjski hiši, zadnja sestra magdalenka je umrla leta 2009.

Leta 1788 so Studenice s samostanom vred pogorele (pogorela je cerkvena streha) in takrat sta bila odstranjena vzhodni in južni trakt, ostala poslopja pa počasi popravljena.

Utrip v župniji

Studenice imajo okrog 900 prebivalcev. Župnik Toni Kmet, ki sicer tudi župnik sosednje, precej večje župnije Makole, kjer tudi živi, pravi, da so skozi zgodovino v kraju pustili močan pečat župniki in sestre redovnice. "Župnik Pankracij je bil pastir v kraju 45 let, prav letos smo se spomnili 20. obletnice njegovega odhoda k Bogu. Bil je nepozabni dušni pastir, velik dobrotnik, živel je z ljudmi in za ljudi. Osvojil je srca in duše številnih generacij župljanov, mnogi se ga še danes s hvaležnostjo spominjajo." Po besedah župnika so močan pečat v kraju pustile tudi redovnice. "Živele in dihale so s krajem, dajale so mu duhovno podobo, narekovale pastoralni utrip. Za kraj so pomenile izjemno duhovno moč, ljudje jih pogrešajo." Kot je povedal Kmet se v zadnjem času pri dekletih iz kraja že kažejo znaki obuditve reda sester magdalenk ... Kako župljani držijo skupaj in koliko so pripravljeni narediti za župnijsko cerkev, se je pokazalo tudi v zadnjega pol leta, ko so v čiščenje in obnovo vložili nepregledno veliko ur prostega časa. Župnija, kot pravi župnik, je sicer "prosta vseh bremen maribosrke nadškofije, saj je cerkev, župnišče in nekaj zemlje okrog v lasti župnije." Samostan pa banka prodaja.

Finančnih sredstev za vlaganje v obnovo cerkvenih objektov nimajo, zato pa želijo po župnikovih besedah toliko bolj graditi medsebojne odnose. "Odnos z Bogom in odnos med nami je je naša prva skrb. Želimo delati z ljudmi in za ljudi: z bolnimi, starimi in mladimi, z zakonci, družinami, veliko časa in molitev namenjamo gradnji občestva. Da bi bila naša župnija zares Fons gratiae - izvir milosti."

Studeniška cerkev je po zapisih v zgodovinskih leksikonih eden najdragocenejših spomenikov romanike in baroka na Slovenskem. Oprema cerkve je v glavnem baročna, to podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. (Fotografije Ksenja Hočevar)

V cerkvi je več dragocenih oltarjev. Oltar Lurške Matere božje je delo konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika.

Del cerkvene ladje je iz 13. stoletja. Zanimivost je zastekljen "nunski kor", ki je predstavljal prehod med cerkvijo in samostanom. Ob nunskem koru (v pravokotni legi) je še pevski kor z orglami.


Nunski kor , ki je zgoraj zastekljen, skozi rešetke pa so sestre spremljale bogoslužje v cerkvi, je bil dolga desetletja zaprt, ob 800-letnici cerkve ga bodo spet odprli- Dodobra so ga očistili in vanj spet namestili nekaj dragocenih predmetov.



Bogato okrašen del nunske empore s klopmi in slikami.



Še vedno deluječe orgle so ene najstarejših v Sloveniji in v več stoletjih niso še bile restavrirane.

Cerkve se drži samostan, kjer so dolga stoletja živele sestre dominikanke in sestre magdalenke. Leta 1948 je komunistična oblast sestre magdalenke iz samostana izgnala. Po nekaj letih se je nekaj sester vrnilo v Studenice v stanovanjsko hišo, samostan pa je propadal. Ob denacionalizaciji ga je mariborska škofija začela obnavljati, pridobila dovoljenje za odrtje doma za starejše občane, a po finančnem bankrotu škofije so dela in načti zastali. Danes je samostan naprodaj, na tretji neuspeli licitaciji ga je po besedah župnika Tonija Kmeta "banka ponujala za dobrih 260 tisoč evrov, vreden pa je vsaj dva milijona".