Foto: Katoliški inštitut



Ali je kritika socializma in državno vodenih gospodarstev 30 let po političnem zlomu evropskega komunističnega bloka še vedno relevantna? Kako zdajšnje državne inštitucije in primerljive neuradne mreže, izhajajoče iz socialističnega obdobja ali povezane z njim, vplivajo na poslovno okolje in posledično družbeno blaginjo v (nekdanjih) tranzicijskih državah?

To sta bili glavni raziskovalni vprašanji interdisciplinarne mednarodne znanstvene konference »Trideset let tranzicije«, ki jo je Fakulteta za pravo in poslovne vede (FPPV) Katoliškega inštituta pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja pripravila ob stoletnici rojstva slovensko-britanskega političnega disidenta in liberalnega ekonomista dr. Ljuba Sirca (1920–2016), enega prvih (zahodnih) znanstvenikov, ki se je posvetil dosledni kritiki pomanjkljivosti državnega socializma, zlasti na področju investicijske neučinkovitosti, pomanjkanja podjetniškega duha in slabih inštitucij.


Foto: Katoliški inštitut


Uvodnima govoroma, ki sta ju prispevala rektor Katoliškega inštituta in upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres ter profesor teorije javne izbire in makroekonomskih analiz politike na univerzi v Sofiji in član ameriškega inštituta Acton Krasen Stančev, so sledili nastopi 32 razpravljavcev in govorcev iz desetih držav, program pa je zapečatila okrogla miza o vplivu Evropske unije in o (ne)uresničevanju vladavine prava v (post)tranzicijski Sloveniji.

Večina udeležencev se je strinjala, da se je ekonomsko in družbeno zapleten proces tranzicije, vsaj v splošnih potezah, že zaključil, četudi pogosto drugače, kot so prvotno pričakovali zagovorniki liberalnega ekonomskega in demokratičnega reda. Konferenca je izpostavila težavo (v nekaterih primerih celo inštitucionalne) korupcije in neuradnih mrež. Še več: zdi se, da je za vzdržno gospodarstvo prostega trga z učinkovitimi državnimi inštitucijami nujno potrebno ustrezno etično ozadje, utemeljeno v vrednotah zasebnega lastništva, političnega pluralizma in osebne odgovornosti. Pomenljivo je tudi, da je konferenco, ki je obravnavala takšne teme, organiziral zasebni visokošolski zavod brez sistemskega javnega financiranja.


Foto: Katoliški inštitut


Največ zanimanja so požele predstavitve o raziskavi na področju ekonomske blaginje in odpora do korupcij v postkomunističnih državah Gajgisiza Aširova in Luce Andrianija, o razvoju in dediščini zgodnjega tranzicijskega obdobja na Madžarskem Petra Akosa Boda, o državni lastnini in ponovni krepitvi državne moči v sodobni Rusiji Cristine Poncibo, o vlogi medijev in neformalnih inštitucij kot ovir pri povečevanju števila tujih neposrednih naložb v Sloveniji Zorana Vaupota in Milene Fornazarič ter o državni podpori sodobne ruske težke industrije Andreja Jakovljeva, Nine Eršove in Olge Uvarove (njihov prispevek »Kdo je prejel državno podporo v ruski težki industriji? Spremembe in prioritete po krizi leta 2014–2015« je organizacijski odbor konference prepoznal za najbolje napisanega in mu podelil nagrado).

Obenem so imeli vsi aktivni udeleženci in poslušalci možnost anonimno glasovati za najboljšo predstavitev prispevka na konferenci. Izglasovali so predstavitev Zorana Vaupota (FPPV) »Tisk in neformalne inštitucije kot ovire za tuje neposredne naložbe: Kaj se je spremenilo v Sloveniji med letoma 1992 in 2018?«. Aktivni udeleženci konference bodo svoje prispevke objavili v posebnih številkah znanstvenih revij Post-Communist Economies in Res Novae.