Vesoljna Cerkev ima dve novi arabski svetnici: papež Frančišek je včeraj kanoniziral dve palestinski redovnici, Marijo Alfonsino Danil Ghattas in Marijo Križanega Jezusa (Mariam Baouardy), slovesnost v Vatikanu pa je bila pravi mednarodni praznik vere, saj se je na Trgu sv. Petra zbralo več tisoč romarjev iz Svete dežele, med njimi tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, s katerim se je Frančišek že dan pred tem sestal na štiri oči, kot so poročali pri Radiu Vatikan.

Papež je v nagovoru redovnice iz 19. stoletja označil kot svetel zgled za živo pričevanje vstalega Kristusa. Poleg obeh palestinskih redovnic sta čast oltarja včeraj dosegli tudi Francozinja Jeanne Emilie de Villeneuve in Italijanka Adelaide Brando.

Marija Alfonsina Danil Ghattas in Marija Križanega Jezusa, ki sta v 19. stoletju delovali v Sveti deželi, sta prvi svetnici iz zibelke krščanstva v sodobnem času. Slovesnega bogoslužja se je med drugim udeležilo okoli 2.100 vernikov iz Izraela, Jordanije in s palestinskih območij, ki so v Rim priromali skupaj z latinskim patriarhom iz Jeruzalema, Fouadom Twalom. Prisoten je bil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas s svojo delegacijo. Iz Francije je prišel notranji minister Bernard Cazeneuve.

Trg sv. Petra je bil zaseden do zadnjega kotička, saj so pred Petrovo baziliko od zgodnjih jutranjih ur prihajale tudi skupine iz Italije, Francije ter iz Svete dežele. Dogodek je bil deležen strogih varnostnih ukrepov. Sveto mašo, del katere je bila tudi slovesna kanonizacija, so preko medijev skrbno spremljali tudi na palestinskih območjih, kjer kristjani predstavljajo okoli 2 % celotnega prebivalstva.

Frančišek je v nagovoru poudaril, kako so redovnice iz 19. stoletja z dejavno ljubeznijo do bližnjega in molitvijo predstavljale neprekinjeno prenašanje Jezusovega sporočila, v čemer so lahko zgled za vse kristjane. »K posnemanju apostolov je pravzaprav poklican vsak Kristusov učenec, da pričuje o njegovem vstajenju, predvsem na tistih področjih, kjer je Bog najbolj zašel v pozabo in kjer se je človek bolj ali manj izgubil«, je sveti oče pojasnil več deset tisoč zbranim romarjem in obiskovalcem na Trgu sv. Petra.

Oznanjevanje evangelija pa ni naloga posameznika, ampak jo lahko izvajamo le v občestvu s celotno Cerkvijo, ki začenši z apostoli kot pričami vstajenja vero prenaša iz roda v rod. Jezus je svoje občestvo pozval k edinosti. Le v bratski skupnosti lahko Cerkev stopa po svoji poti, kar so kljub številnim oviram počele tudi nove svetnice.

Temeljno znamenje krščanskega pričevanja je po papeževem mnenju edinost med kristjani. Iz te ljubezni se hranita krščansko sporočilo in krščansko občestvo, je pojasnil sveti oče, ki je posebej spregovoril tudi o posameznih redovnicah. O novi svetnici Mariam Baouardy iz Abelina v Galileji je povedal, s kakšnim veseljem je Gospodu sledila napoti uboštva, čistosti in ponižnosti. Ta ljubezen jo je vodila tudi v kontemplativno molitev. Mariam Baouardy je to izkusila na poseben način, saj je bila kot nepismena od Boga deležna izjemno jasnih nasvetov in teoloških pojasnil, ki so bili sad nenehnega dialoga s Svetim Duhom. Njena pokorščina Svetemu Duhu jo je napravila v orodje srečevanja in edinosti z muslimanskim svetom.

Podobno velja za Marijo Alfonsino Danil Ghattas, je dejal papež Frančišek. Tudi ona je dobro razumela, kaj pomeni v apostolatu izžarevati Božjo ljubezen in postati priča krotkosti in edinosti. Po papeževih besedah nam tudi ona daje jasen zgled, kako pomembno je prevzemati odgovornost do sočloveka in v medsebojnem služenju živeti za bližnjega. Red, ki mu je pripadala Ghattasova, v Sveti deželi še danes skrbi za vzgojo in medversko razumevanje ter tam vodi številne šole, ki jih cenijo tako kristjani kot tudi muslimani.

V služenju bližnjemu je bila zgled tudi francoska redovnica Jeanne Emilie de Villeneuve, je nadaljeval papež. Skrivnost in rodovitnost nove svetnice je v tem, »da je ostala v Kristusu«. In ta obrojeni sad po Frančiškovih besedah ni nič drugega kakor ljubezen. Ta ljubezen odseva v pričevanju s. Jeanne Emilie de Villeneuve, ki je svoje življenje posvetila Bogu in ubogim, bolnim, zapornikom, izkoriščanim, in za vse postala konkretno znamenje Gospodove usmiljene ljubezni.

Ta povezanost z Bogom nam pomaga pri premagovanju ovir, je spomnil papež, kar pričuje tudi delovanje Marije Cristine Adelaide Brando iz Italije. Njo je, kot je pojasnil Frančišek, povsem prevzela goreča ljubezen do Boga; iz molitve, neposrednega srečevanja z vstalim Jezusom, ki je navzoč v evharistiji, je prejemala moč, da je zdržala trpljenje in se kot razlomljeni kruh razdajala ljudem, ki so se oddaljili od Boga in jih je lakotnilo po pristni ljubezni.

Po končanem slovesnem bogoslužju je papež z verniki na Trgu sv. Petra zmolil še opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška, pri tem pa v nagovoru zbrane pozval k molitvi za prebivalce Burundija, ki jih je v teh dneh zajel val nasilja. Minuli konec tedna se je v tej afriški državi namreč ponesrečil poskus državnega udara zoper predsednika Pierra Nkurunzizo, pred tem pa so državo pretresali protesti, ker si predsednik prizadeva za pridobitev tretjega mandata na vodilnem položaju. Zaradi nasilja je iz Burundija v sosednje države zbežalo že več deset tisoč ljudi.

Vir: Kathpress
Foto: RV / ANSA