»Dokler so v Iraku kristjani, bo tam ostala tudi Cerkev«, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress dejala iraška redovnica s. Larsa Khazmee, dominikanka, ki deluje v eni izmed bolnišnic v Erbilu, prestolnici avtonomne pokrajine Kurdistan na severu dežele. Red se med drugim zavzema za tiste krščanske begunce, ki so leta 2014 zapustili svoja mesta in vasi na planoti Ninive in se umaknili pred skrajneži »Islamske države«, zdaj pa si želijo vrnitve na svoje domove. Dominikanke pri tem sodelujejo tudi z mednarodno papeževo človekoljubno organizacijo »Cerkev v stiski«, ki navaja, da se je doslej na domove vrnilo okoli 30 % krščanskih begunskih družin. Več tisoč si jih to želi storiti še pred božičnimi prazniki, je pojasnila s. Larsa.



Natančno število kristjanov, ki so ostali v Iraku, ni znano. Pesimistične ocene se gibljejo okoli 200.000 oseb, optimistične okoli 350.000. V domovini so ostali predvsem kristjani iz revnejših slojev, ki si selitve niso mogli privoščiti, poroča s. Larsa. Toliko večje podpore bodo torej potrebni, da bodo v domovini znova lahko poskrbeli za lastno preživetje.

»Cerkev v stiski« je v adventu pripravila kampanjo z naslovom »Nazj h koreninam«, s pomočjo katere naj bi omogočili vrnitev 8.000 družin na planoto Ninive. Človekoljubna organizacija pripravlja tudi veliko božično akcijo za otroke in mlade iz begunskih družin. V predmestju Erbila kaldejsko-katoliški prostovoljci v velikem skladišču na tisoče otrokom in mladim delijo božične pakete, v katerih so tople bunde za zaščito pred mrazom, čokolada in – glede na starost – otroško Sveto pismo ali Katekizem. Vsak paket stane 20 evrov, »Cerkev v stiski« pa je dala na razpolago 300.000 evrov. Darilni paketi so namenjeni otrokom različnih veroizpovedi.

Čeprav je »Islamska država« premagana, pa je skrajniška ideologija na tem področju še vedno zelo živa, opozarja s. Larsa. Ta ideologija v Irak ni prišla šele z »Islamsko državo«. V Mosulu, denimo, je že desetletja pred tem prihajalo do nesoglasij, spopadov in atentatov proti verskim manjšinam. Kako so posamezni muslimani nastrojeni proti kristjanom ali pripradnikom drugih ver, pa je odvisno tudi od stopnje izobrazbe. S. Larsa, kristjanka in redovnica, se odlično razume z muslimanskimi kolegi v bolnišnici, kajti, kot pojasnjuje: »Bolnišnica je območje brez veroizpovedi.«

Vir: Kathpress
Foto: splet / www.erzdioezese-wien.at