Papež Frančišek je priznal mučeništvo ameriškemu duhovniku, ki so ga umorili pripadniki gvatemalskega voda smrti, in litovskemu nadškofu, ki je bil dolgo let zaprt v sovjetskih delovnih taboriščih. Kot so minuli konec tedna sporočili iz Vatikana, je sveti oče potrdil še junaške kreposti 29 osebam. Vse to so pogoji za kasnejšo beatifikacijo svetniških kandidatov.



Stanley Francis Rother, rojen leta 1935 v ameriški zvezni državi Oklahomi kot sin nemških priseljencev, je od leta 1968 kot katoliški duhovnik deloval med domorodci na jugozahodu Gvatemale. V tem obdobju je prevedel Novo zavezo v majevski jezik Tzutuhil, zgradil radijsko postajo in bolnišnico ter si prizadeval za bolje možnosti izobraževanja.

Po grožnjah s smrtjo je spomladi 1981 zapustil Gvatemalo, kamor pa se je čez nekaj mesecev na lastno željo vrnil. 28. julija 1981, tik pred vrhuncem nasilja proti domorodnim prebivalcem znotraj državljanske vojne v Gvatemali (1960-1996)so Rotherja s streli v glavo umorili pripadniki desničarske milice.

Teofilius Matulionis, rojen leta 1873 v mestu Kudoriskis na jugu Litve, je bil leta 1928 imenovan za pomožnega škofa v Minsku, dve leti kasneje pa je bil obsojen na deset let prisilnega dela v taborišču na otočju Solovki v Belem morju, od koder pa se je hudo bolan vrnil po treh letih. Potem ko je Litvo leta 1944 zasedla Rdeča armada, je Matulionis obdobje med leti 1946 in 1956 preživel v internaciji, kasneje pa v hišnem zaporu. Februarja 1962 je prejel naziv nadškofa, čeprav svoje naloge zaradi slabega zdravja ni mogel opravljati. 20. avgusta 1962 je umrl v nepojasnjenih okoliščinah.

Poleg Rotherja in Matulionisa je papež priznal še mučeništvo dvanajstim duhovnikom, dvema redovnicama in sedmim laikom iz španske državljanske vojne v letih 1936 in 1937: Vicenteju Queralti Lloretu, duhovniku Misijonske družbe, in njegovim 20 tovarišem. Junaške kreposti je priznal štirim redovnicam in trem duhovnikom, pa tudi italijanskemu kapucinu, misijonarju v Etiopiji in kardinalu Guglielmu Massaiji (1809-1889). Čudež je bil priznan na priprošnjo častitljivega Božjega služabnika Giovannija Schiava, italijanskega duhovnika kongregacije sv. Jožefa (1903–1967).

Papež Frančišek pa je v Kongregacijo za zadeve svetnikov poklical še kardinala Giuseppeja Bertella, vodjo vatikanske državne uprave. 74-letni kardinal, ki prihaja iz severne Italije, je tudi član kardinalskega sveta, ki papežu svetuje glede reforme rimske kurije, in tako sodi med najožje sodelavce svetega očeta. Kongregacijo za zadeve svetnikov vodi kardinal Angelo Amato, med člani pa je okoli 30 kardinalov, nadškofov in škofov. Bertello je edini, ki je tudi član sveta K9.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet