160. obletnica (nad)škofije v Mariboru
Objava:
04. 09. 2019 / 10:35
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
04.09.2019 / 12:30
160. obletnica (nad)škofije v Mariboru
Na današnji dan, 4. septembra, mineva 160 let, odkar je škof Slomšek prenesel sedež škofije iz Šentandraža v Maribor.
Na današnji dan, 4. septembra, mineva 160 let, odkar je škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz avstrijskega Šentandraža v Maribor in tako odločilno prispeval k razvoju kulture, duhovnosti in politike na Štajerskem. S tem se je tudi zarisala narodnostna meja na severu.
Leta 1859 je prenos škofije Slovence na Štajerskem združil v enotno škofijo, jih tako povezal in okrepil slovenstvo na tem območju. Okrog 200.000 Slovencev je tako pripadlo mariborski škofiji. Leta 2006 je bila škofija povišana v nadškofijo.
Stolnica sv. Janeza Krstnika in grb Nadškofije Maribor
Slovesna maša ob 160. obletnici prenosa nadškofijskega sedeža v Maribor
Ob obletnici prenosa sedeža bo 4. septembra, ob 18.30 v stolnici slovesna maša, ki jo bo daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, s tem pa se bo tudi začel misijon za mariborsko dekanijo z naslovom: »Ne boj se, samo veruj!«. Vsem prisotnim župnikom nadškof izroči štolo in misijonsko svečo ter jih povabi na skupno pot. Posamezni dogodki v okviru misijona bodo po posameznih župnijah mariborske dekanije letošnji adventni čas.
20 let od Slomškove razglasitve za blaženega
19. septembra letos pa bo minilo dvajset let, odkar je takratni papež Janez Pavel II. obiskal Maribor in škofa Slomška razglasil za blaženega. Tako se je končal dolgotrajen postopek, ki se je začel že leta 1862, ko je Slomšek še živel. Na ta dan bo v stolnici ob 18.30 slovesno somaševanje. Pri bogoslužju bodo sodelovali učenci in zaposleni v Zavodu A. M. Slomška.
Slomškova nedelja
22. septembra bo praznovanje Slomškove nedelje, katere slogan je Skupaj s Slomškom čez zlati most. Z njim se povezujejo tudi s 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini. Osrednja slovesnost bo v Gornji Bistrici v Prekmurju, kjer stoji prva cerkev, posvečena bl. škofu Antonu Martinu Slomšku. Ob b 15. uri bo molitvena ura, po njej pa somaševanje škofov in duhovnikov.
Slomškovo nedeljo praznujemo od njegove beatifikacije leta 1999. Temu zavednemu Slovencu je namenjena nedelja, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu, 24. septembru. Tega dne, leta 1862 je Slomšek umrl. Pred beatifikacijo je bil to dan spodbude in molitve za beatifikacijo, odslej pa molimo, da bi bil bl. Slomšek nekoč razglašen tudi za svetnika. Leta 2012 so ga slovenski škofje na svoji redni seji izbrali za zavetnika nove evangelizacije. Njemu se priporočajo tudi učitelji in vzgojitelji.
Prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj, pisec
Anton Martin Slomšek se je rodil na Slomu pri Ponikvi 26. novembra 1800, istega leta kot pesnik France Prešeren, s katerim sta se spoznala in spoprijateljila v Ljubljani, Slomšek pa je pozneje bral tudi Kranjsko čbelico. Poleg Ljubljane se je šolal tudi v Celju, Senju in Celovcu. Novomašniško posvečenje je prejel leta 1824. Služboval je na Bizeljskem, v Novi Cerkvi pri Vojniku, Celovcu, Vuzenici, nato v Št. Andražu v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem, zatem pa se je vrnil v Celje. Poleti leta 1846 je bil posvečen v škofa.
Njegovo škofovsko geslo je bilo vodilo svetega Ignacija Lojolskega: »Vse v večjo Božjo slavo in zveličanje duš«. Bil je »prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj, pisec,« kot piše na njegovem spomeniku pred mariborsko stolnico.
Močno si je prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.
Pisal je pesmi, kratke zgodbe, pridige, članke in življenjepise o pomembnih ljudeh, zlasti svetnikih. Veliko njegovih pesmi je ponarodelo, veliko jih je preuredil iz znanih narodnih. Objavljal je v zborniku Drobtinice, ki ga je sam ustanovil. Slovencem je želel z založbo omogočiti, da bi čim več brali slovenske duhovna, vzgojna in zabavna besedila, kar mu je uspelo z Mohorjevo družbo.
Foto: Jože Potrpin, Tatjana Splichal, arhiv Družine
Slovesna maša ob 160. obletnici prenosa nadškofijskega sedeža v Maribor
Ob obletnici prenosa sedeža bo 4. septembra, ob 18.30 v stolnici slovesna maša, ki jo bo daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, s tem pa se bo tudi začel misijon za mariborsko dekanijo z naslovom: »Ne boj se, samo veruj!«. Vsem prisotnim župnikom nadškof izroči štolo in misijonsko svečo ter jih povabi na skupno pot. Posamezni dogodki v okviru misijona bodo po posameznih župnijah mariborske dekanije letošnji adventni čas.
20 let od Slomškove razglasitve za blaženega19. septembra letos pa bo minilo dvajset let, odkar je takratni papež Janez Pavel II. obiskal Maribor in škofa Slomška razglasil za blaženega. Tako se je končal dolgotrajen postopek, ki se je začel že leta 1862, ko je Slomšek še živel. Na ta dan bo v stolnici ob 18.30 slovesno somaševanje. Pri bogoslužju bodo sodelovali učenci in zaposleni v Zavodu A. M. Slomška.
Slomškova nedelja
22. septembra bo praznovanje Slomškove nedelje, katere slogan je Skupaj s Slomškom čez zlati most. Z njim se povezujejo tudi s 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini. Osrednja slovesnost bo v Gornji Bistrici v Prekmurju, kjer stoji prva cerkev, posvečena bl. škofu Antonu Martinu Slomšku. Ob b 15. uri bo molitvena ura, po njej pa somaševanje škofov in duhovnikov.
Slomškovo nedeljo praznujemo od njegove beatifikacije leta 1999. Temu zavednemu Slovencu je namenjena nedelja, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu, 24. septembru. Tega dne, leta 1862 je Slomšek umrl. Pred beatifikacijo je bil to dan spodbude in molitve za beatifikacijo, odslej pa molimo, da bi bil bl. Slomšek nekoč razglašen tudi za svetnika. Leta 2012 so ga slovenski škofje na svoji redni seji izbrali za zavetnika nove evangelizacije. Njemu se priporočajo tudi učitelji in vzgojitelji.Prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj, pisec
Anton Martin Slomšek se je rodil na Slomu pri Ponikvi 26. novembra 1800, istega leta kot pesnik France Prešeren, s katerim sta se spoznala in spoprijateljila v Ljubljani, Slomšek pa je pozneje bral tudi Kranjsko čbelico. Poleg Ljubljane se je šolal tudi v Celju, Senju in Celovcu. Novomašniško posvečenje je prejel leta 1824. Služboval je na Bizeljskem, v Novi Cerkvi pri Vojniku, Celovcu, Vuzenici, nato v Št. Andražu v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem, zatem pa se je vrnil v Celje. Poleti leta 1846 je bil posvečen v škofa.
Njegovo škofovsko geslo je bilo vodilo svetega Ignacija Lojolskega: »Vse v večjo Božjo slavo in zveličanje duš«. Bil je »prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj, pisec,« kot piše na njegovem spomeniku pred mariborsko stolnico. Močno si je prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.
Pisal je pesmi, kratke zgodbe, pridige, članke in življenjepise o pomembnih ljudeh, zlasti svetnikih. Veliko njegovih pesmi je ponarodelo, veliko jih je preuredil iz znanih narodnih. Objavljal je v zborniku Drobtinice, ki ga je sam ustanovil. Slovencem je želel z založbo omogočiti, da bi čim več brali slovenske duhovna, vzgojna in zabavna besedila, kar mu je uspelo z Mohorjevo družbo.
Foto: Jože Potrpin, Tatjana Splichal, arhiv Družine
