Direktor Družine Tone Rode opozarja, da težko govorimo specifično o cenzuri. FOTO: Rawpixel



V noči s ponedeljka (26.) na torek (27. oktober) so z družbenega omrežja Facebook izginile vse objave, ki so vsebovale povezave na Družinino spletno stran. Tako je izginila naslovnica uradne Družinine Facebook strani, ki je bila povezana na Družinino spletno stran, izginile so celo vse objave na zasebnih profilih, ki so vsebovale povezave na dotično spletno stran. V slovenskih medijih se je namigovalo, da bi bil lahko vzrok za blokado prispevek Ane Rupar o alternativah splavu, kontracepcije in umetne oploditve, vendar direktor Družine Tone Rode (TUKAJ) opozarja, da težko govorimo specifično o cenzuri. Kaj je šlo torej narobe?

Algoritmična napaka?

Je mogoče, da se je nezmožnost deljenja Družininih spletnih vsebin na Facebooku zgodila zaradi algoritmične napake? »Skoraj zagotovo se je zgodilo prav to. Najbolj verjetno v povezavi z eno ali več prijavami 'spornih' vsebin, zaradi česar algoritmi postanejo še bolj pozorni. Ne gre za cenzuro ali morda celo uperjenost proti točno določeni strani ali nazoru, temveč za kombinacijo prijav(e) in samosvoje interpretacije algoritmov, češ da se je zgodila kršitev. Večinoma sistemi preverjajo ključne besede, fraze in vsebin z vnaprej določenimi besednimi zvezami ali ne pustijo objaviti ali pa jih prikažejo bistveno manjšemu številu uporabnikov. Če se 'sporni' zapisi pojavljajo prepogosto, lahko sledi blokada. Družbena omrežja, sploh Facebook, so od začetka pandemije še bolj pozorna na nekatere izraze, trditve in povezave, saj se je na njih začelo širiti toliko lažnih novic, napačnih interpretacij, zavajanj in popolnih laži, da je to postal velik problem. Upravljavci teh platform pa so na udaru kritikov, tudi politike, češ da dopuščajo lažne novice in da so politično pristranski. Zato so v tem času algoritmi še toliko bolj dejavni. Pri tem pa lahko poleg vsebin in avtorjev, ki si dejansko zaslužijo blokado, ista usoda doleti tudi koga nedolžnega,« delovanje Facebooka pojasnjuje Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.


Matjaž Ropret: Poleg vsebin in avtorjev, ki si dejansko zaslužijo blokado, lahko ista usoda doleti tudi koga nedolžnega. FOTO: osebni arhiv


Kaj pravi SŠK?

In kako na primer – pa tudi sicer na problematiko svobode govora in cenzure – gledajo v Slovenski škofovski konferenci? Generalni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec poudarja, da je uporaba družbenih omrežij z namenom ideološkega in političnega omejevanja svobode izražanja v vsaki demokratični družbi nesprejemljiva: »To še posebej velja, če gre za skupine, ki uveljavljajo svojo pravico do verske svobode in svobode vesti. Verjamemo, da se Facebook tega problema zaveda in v ta namen oblikuje nove politike in algoritemske rešitve.«

Ali je blokada Facebook profila lahko način kratenja osnovnih človekovih pravic in pravice do svobode govora (v našem primeru tudi do izražanja verskih prepričanj)?

Strehovec: Omejevanje govora na družbenih omrežjih že dlje časa povzroča različna mnenja. Na eni strani zagovorniki človekovih pravic opozarjajo na nesprejemljivost omejevanja svobode izražanja. Na drugi strani pa se javnost in Facebook zavedata, da lahko neprimeren govor spodbuja nasilje. Zato so države pred izzivom, da čim prej in na primeren način pravno regulirajo to občutljivo področje, zaščitijo svobodo izražanja in v primeru Družine zagotovijo tudi svobodo delovanja verskih skupnosti ter svobodo vesti.

Je Facebook dolžan »kršitelju« sporočiti, kdo ga je prijavil in na podlagi katere objave?

Facebook je zasebno podjetje, ki ima to področje regulirano z notranjimi pravilniki. Transparenten odnos do potrošnika vedno vključuje tudi pravico do informiranosti, še zlasti, ko ta naenkrat ne more v celoti ali pa deloma uporabljati tega množičnega družbenega omrežja.


P. dr. Tadej Strehovec: O vseh zlorabah družbenih omrežij in omejevanju temeljnih človekovih pravic je treba obvestiti konkretno družbeno omrežje, javnost in pristojne državne organe. FOTO: osebni arhiv


Ali je v tem, da za Facebookovimi algoritmi ne stoji človek, temveč stroj, lahko kaj problematičnega oziroma spornega?

Vlogo cenzorja na družbenih omrežjih pogostokrat opravljajo ljudje, ki želijo drugače mislečim iz svojih ideoloških in političnih razlogov omejevati svobodo govora. Pri tem se poslužujejo dejanj, ki namerno sprožijo ustrezne algoritme za blokado določenih vsebin. V tem primeru je Facebook odgovoren tako za algoritme kot tudi za ustrezne inštitucije znotraj podjetja, ki uporabnikom pomagajo razreševati nesporazume in neutemeljene odzive algoritmov.

Kako se odzvati, če si tarča cenzure na družbenem omrežju?

To je predvsem izziv za EU, politiko, zakonodajalce in inštitucije, ki v naši državi zagotavljajo varstvo človekovih pravic. V razmerah, ko to področje zakonodajno še ni ustrezno urejeno, je izrednega pomena, da se o tovrstnih primerih cenzure ne molči. O vseh zlorabah družbenih omrežij in omejevanju temeljnih človekovih pravic je treba obvestiti konkretno družbeno omrežje, javnost in pristojne državne organe. Samo na takšen način bomo na globalni in lokalni ravni dosegli sprejem ustreznih zakonodaj in politik, ki bodo ščitile posameznika in njegove pravice.

*Zgodbo o vplivu družbenih omrežij na javno razpravo v Sloveniji in o tem, kaj smo se iz dvodnevne blokade naučili na Družini, si lahko v celoti preberete v novi Družini (45/2020).*