Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči podpisal odlok o selitvi veleposlaništva Združenih držav Amerike iz Tel Aviva v Jeruzalem in s tem mesto priznal za prestolnico Izraela. Trump je svojo odločitev utemeljil s pojasnilom, da je ameriški kongres že leta 1995 spodbujal zvezno vlado, naj ameriško diplomatsko predstavništvo preseli v Jeruzalem. S tem so odlašali kar 22 let, »da bi pripomogli k prizadevanjem za mir«.



Trump je dejal, da je Jeruzalem sedaj »tudi srce ene izmed najuspešnejših demokracij na svetu«, ki je za »svojo prestolnico izbrala Jeruzalem«. Pojasnil je, da bodo verniki treh monoteističnih veroizpovedi še naprej lahko svobodno izražali svojo vero v svetem mestu.

Ameriški predsednik je pozval tudi k »miru in zmernosti« ter znova zatrdil, da se njegova odločitev ne nanaša na meje mesta ali meje morebitnih prihodnjih držav. Obenem pa si Združene države še naprej prizadevale za trajni mirovni sporazum.

V dneh pred Trumpovo napovedjo so območni voditelji in zahodni zavezniki ZDA ameriškega predsednika skušali odvrniti od tega koraka, saj bodo posledice lahko zelo resne za celotno območje.

Jeruzalem je vedno predstavljal žarišče izraelsko-palestinskega spora, vse od resolucije Združenih narodov iz leta 1947, ki je mestu dodelila mednarodni nadzor. Prva arabsko-izraelska poteza pa je načrt ZN minirala in Jeruzalem razdelila na vzhodni del pod nadzorom Jordanije in zahodni del pod nadzorom Izraela.

Po zmagi v vojni leta 1967 je Izrael prevzel tudi vzhodni del in Jeruzalem razglasil za »združeno in nedeljivo prestolnico«. Mednarodna skupnost te odločitve ni sprejela in ni priznala oblasti Izraela nad vzhodnim delom mesta. Palestinci pa želijo vzhodni del Jeruzalema razglasiti za prestolnico prihodnje neodvisne palestinske države.

V zadnjih desetletjih je bil Jeruzalem večkrat prizorišče nasilnih spopadov, njegov vzhodni del pa so zasedla judovska naselja, medtem ko so palestinske nepremičnine pogosto zasežene ali uničene.

Ohranitev »status quo« v Jeruzalemu je včeraj podprl tudi papež Frančišek, medtem ko je nekdanji stalni predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, vatikanski diplomat nadškof Silvano Tomasi v pogovoru za Radio Vatikan izrekel ostro kritiko ZDA. Kot je dejal, bodo s selitvijo ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem resno ogrožena prizadevanja za rešitev dveh držav, ki jo Vatikan že dolgo podpira. Nadškof Tomasi je še zatrdil, da mora Jeruzalem ostati dostopen trem monoteističnim veroizpovedim, torej krščanstvu, judovstvu in islamu. Za reševanje spora glede Jeruzalema je treba slediti političnim smernicam, »ki ne spodbujajo ločevanja, ampak slogo, in zagotavljajo mir«.

Krščanski voditelji v Jeruzalemu pa so ameriškega predsednika pozvali, naj nikakor ne ukine mednarodnega statusa mesta. »Vsaka nenadna sprememba bi lahko povzročila nepopravljivo škodo«, je v odprtem pismu nekaj ur pred Trumpovim govorom zapisalo 13 patriarhov in cerkvenih dostojanstvenikov. »Prepričani smo, da takšni koraki netijo sovraštvo, spore, nasilje in trpljenje v Jeruzalemu in Sveti deželi«, so zapisali podpisniki in Trumpa prosili, naj raje podpre mirovni proces med Izraelci in Palestinci. Dokončnega miru ne bo mogoče doseči, če Jeruzalem ne bo ostal Sveto mesto ter skupni prostor treh veroizpovedi in dveh narodov.

Pismo so med drugim podpisali grško-pravoslavni patriarh Teofil III., apostolski upravitelj latinskega patriarhata, nadškof Pierbattista Pizzaballa, in frančiškanski kustos v Sveti deželi, Francesco Patton.

Vir: Asianews / Kathpress
Foto: splet