Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Erika Jazbar dobila Nagrado Dušana Černeta

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 25. 01. 2020 / 09:40
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 11:01
Ustavi predvajanje Nalaganje

Erika Jazbar dobila Nagrado Dušana Černeta

V Gorici so kulturni delavki in publicistki Eriki Jazbar podelili Nagrado Dušana Černeta.

Erika Jazbar, prejemnica Nagrade Dušana Černeta.

V Gorici so kulturni delavki in publicistki Eriki Jazbar podelili Nagrado Dušana Černeta, poimenovano po pomembnem povojnem zamejskem demokratu.

Dogodek v četrtek, 23. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je pritegnil veliko pozornost. Kulturni delavki in publicistki Eriki Jazbar so podelili Nagrado Dušana Černeta za leto 2019. Vsako leto jo podeljuje poseben odbor pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu kot priznanje Slovencu oziroma Slovenki ali slovenski organizaciji v Italiji, ki si prizadeva za ideale, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975): za slovenstvo, demokracijo in krščanstvo.

Nagrado je utemeljil predstavnik Knjižnice Dušana Černeta Tomaž Simčič, na slovesnosti pa so o nagrajenkinem delu spregovorili še predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in predsednik Goriške Mohorjeve družbe mons. Renato Podbersič.

Nagrado je leta 1976 prvi prejel beneški časnik Dom

Kot je spomnil Ivo Jevnikar, so si Nagrado Dušana Černeta zamislili prijatelji in sodelavci tega političnega delavca in časnikarja, ki je prezgodaj preminil leta 1975. Že naslednje leto je bila nagrada, namenjena Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji v Italiji, ki si prizadeva za ideale, za katere se je zavzemal Černe, torej za slovenstvo, demokracijo in krščanstvo, podeljena beneškemu časopisu Dom. Podelitve v Trstu so se udeležili kar trije beneški čedermaci, Birtič, Cenčič in Lavrenčič, a tudi vse štiri takrat žive Dušanove sestre.

Po zastoju nagrado od leta 2013 spet redno podeljujejo

Podeljevanja so si potem z dokajšnjo rednostjo sledila do leta 2000, nagrado pa so prejeli organizacije, zbori, mediji in različne osebnosti s Tržaškega, Goriškega in Videmskega. Potem je prišlo do zastoja, zato se je Knjižnica Dušana Černeta, ki nosi ime po možu, ki se ga danes spominjamo, dogovorila s člani dotedanjega Sklada Dušana Černeta, ki se je takrat razpustil, in prevzela nase skrb za nagrado, ki jo od leta 2013 spet redno podeljujejo. Tistega leta so jih podelili tri, za vsako pokrajino eno, nato pa eno letno s krajšimi slovesnostmi kar v krajih, kjer nagrajenec deluje.


Nagrado so utemeljili mons. Renato Podbersič, Franka Žgavec in Tomaž Simčič (levo Ivo Jevnikar).

V tem novem obdobju so nagrade prejeli Kulturni center Lojze Bratuž, beneški duhovnik Marino Qualizza, Šolske sestre tržaške province, Sončnica iz Gorice, goriški slikar Andrej Kosič, Društvo Rojanski Marijin dom, revija Pastirček in beneški kulturni delavec Giorgio Banchig.

Dušan Černe je bil med vojno pripadnik »goriške sredine«

Dušan Černe (1916–1975) med drugo svetovno vojno ni sodeloval s partizani, temveč je pripadal tistemu delu precej pisane »goriške sredine«, ki je obsegal katoliško usmerjene, jugoslovanski ideji in monarhiji zveste, protiokupatorsko in protikomunistično usmerjene ljudi, ki so se na območju Goriške postopoma, zlasti po nemški okupaciji, odločali, da bodo svoje sanje o osvoboditvi, priključitvi vse Primorske Jugoslaviji in demokratičnem ter socialno pravičnem ustroju družbe skušali uresničevati v okviru Jugoslovanske vojske v domovini ali slovenskega četništva.

Po letu 1947 je bil kovačnica demokratičnega političnega življenja na Tržaškem

Po podpisu pariške mirovne pogodbe leta 1947 se je Dušan Černe preselil iz Gorice v Trst, torej v Cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, in se zaposlil v uredništvu Radia Trst A, ki je bil pod zavezniškim nadzorstvom. Kmalu je postal zelo aktiven član odbora Akademskega kluba Jadran, ki je v tedanjih razmerah opravljal naravnost pionirsko delo, saj je prvi seznanjal mlade slovenske izobražence s temeljnimi osnovami politične demokracije. V tem pogledu je bil prava pravcata kovačnica demokratičnega političnega življenja. Skozi njegovo šolo je šlo na stotine mladih slovenskih izobražencev. Zato lahko imamo Dušana Černeta za enega izmed pionirjev slovenskega demokratičnega preporoda v naših tedanjih razmerah.


Erika Jazbar v zahvalnem nagovoru

Zvesti vrojenim idealom: slovenstva, demokracije in krščanstva »Nasprotno: z delom, z zaporom in z gmotnim žrtvovanjem smo vedno in proti vsakomur izpričevali svoje narodno in resnično demokratsko prepričanje. /.../ To svojo zavest smo še prav posebno izkazali v letih strahot in trpljenja od leta 41. do 45., s tem da smo ostali zvesti našim urojenim idealom slovenstva, demokracije in krščanstva.«

Tako je v času zelo ostrih, večkratnih napadov nanj in na njegovo družino maja 1947 v goriški izdaji Primorskega dnevnika v posebni Izjavi, ki jo je objavil tednik Demokracija 30. maja istega leta, zapisal nekdanji tigrovec in politični preganjanec Alojz Černe. Bil je oče Dušana Černeta. Po mnenju sorodnikov mu je pri pisanju Izjave pomagal Dušan.

Utemeljitve nagrade so v priponki.

Erika Jazbar, nagrada Dušana Černeta, utemeljitev, Tomaž Simčič, Podbersič, Žgavec.docErika Jazbar, nagrada Dušana Černeta, utemeljitev, Tomaž Simčič, Podbersič, Žgavec.doc

Foto: Ivo Žajdela

Kupi v trgovini

Molitev na pet prstov
Molitveniki
2,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh