V Dublinu na Irskem so se na povabilo tamkajšnjega predsednika Michaela D. Higginsa prvič zbrale preživele iz t.i. »Magdalenskih pralnic«. Na torkovem sprejemu v predsedniški palači se je Higgins opravičil več kot 220 ženskam, ki so na Irsko v ta namen med drugim pripotovale iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Avstralije. Po neuradnih ocenah je med leti 1922 in 1996 več kot 10.000 žensk živelo v »Magdalenskih pralnicah«, ki so bile znane kot domovi za »padla dekleta«, vodili pa so jih štirje irski ženski redovi.

Irska država je dekleta takrat »pustila na cedilu« in je dopustila, da so v domovih pod vodstvom katoliških redovnih skupnosti živele »kot v zaporu«, je dejal Higgins. Spomnil je na zgodbe o »prisilnem delu in krivicah«, ki so jih doživela ta dekleta. Izrazil je upanje, da bo srečanje v Dublinu pomenilo »korak k ozdravljenju, da bi te ženske iz teme končno zagledale luč«.

Sprejemu pri predsedniku je sledila slavnostna večerja na sedežu dublinskega župana. Celotno srečanje so po navedbah tamkajšnjih medijev spremljale nepregledne množice ljudi, ki so gostje med drugim pričakale s plakati z napisi »Dobrodošle doma, sestre«.

»Magdalenske pralnice«, zaprte leta 1996, so vodili štirje irski ženski redovi: »Sestre usmiljenke«, »Irske dobrodelne sestre«, »Sestre naše dobrodelne Gospe« in »Sestre Dobrega pastirja«. Domovi so bili ustanovljeni v 18. stoletju kot prevzgojne ustanove za prostitutke. Kasneje so se razvili v zavetišča za mlada dekleta, ki so bila iz različnih vzrokov izključena iz družbe. Tam so morala brezplačno opravljati težka dela.

Preiskovalna komisija je leta 2012 ugotovila, da so državne oblasti z domovi sklepale dobičkonosne pogodbe, ne da bi vztrajale pri plačilu za gojenke ali zahtevale ustrezne delovne pogoje.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons