Založba Družina je v torek, 14. junija, predstavila angleško različico knjige Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji Edija Gobca z naslovom Slovenian American inventors and innovators. Knjiga predstavlja inovatorje in izumitelje slovenskega rodu, ki so svoje znanje in sposobnosti izkazali čez lužo. Ob tej priložnosti nas je v Galeriji Družina obiskal eden izmed opisanih v knjigi, dr. Jerry Linenger, astronavt in kozmonavt, katerega stari starši so slovenskega rodu. O babici, doma iz Dvorske vasi pri Begunjah na Gorenjskem, je pisal iz vesolja v pismih svojemu sinu Johnu, ki se je tudi udeležil predstavitve. Njegov dedek pa izhaja s Hudega nad Kovorjem pri Tržiču.

Z gostom se je pogovarjal urednik Družine Franci Petrič, prevajal pa je Andrej Turk.

Življenje in izkušnje opisal v dveh knjigah



Jerry Linenger je v vesolje prvič poletel leta 1994 z raketoplanom Discovery in v vesolju preživel 11 dni.Naslednja misija na vesoljski postaji Mir je prinesla številne hude preizkušnje, opisane v knjigi V vesolju, pisma, ki jih je takrat pošiljal sinu Johnu, pa so objavljena v knjigi Pisma iz vesolja. Obe je izdala Založba Družina.

Jerry Linenger se v Sloveniji počuti kot doma. »Mislim, da je to v naši krvi,« je dejal. S sinom je obiskal cerkev v Radovljici, v katero je zahajala njegova babica, in zanjo molil. Bila je močna, pametna in pogumna ženska, ki je pri 17 letih odšla v Ameriko, je povedal Američan slovenskega rodu. Prepričan je, da je nekaj njenih genov podedoval tudi sam. Ob 92. rojstnem dnevu je sinu v pismu pripovedoval o njej, se spominjal njene potice in sinu zaželel, da bi imel tako polno življenje, kot ga je imela ona. Prav gotovo je prvič dobila čestitko iz vesolja, se je pošalil.



Iz vesolja se vidi Slovenijo

Na vprašanje, kakšen je pogled na Zemljo iz vesolja, je Linenger odgovoril: »Pogled je čudovit, spremeni te, ker ti razširi perspektivo. Na Zemlji so čudoviti kraji, Slovenija je med lepšimi. Vidijo se zasnežene Alpe. Če veš, kam gledati, lahko vidiš tudi Blejsko jezero. Vidi se vsa Evropa in tudi Združene države Amerike.« Počutil se je blagoslovljenega, da je lahko na svet gledal kot Stvarnik. Svoj priviligiran položaj je opisal tudi kot vrh ledene gore, pod katero je vse znanje drugih, ki so mu omogočili, da je poletel v vesolje. Prepričan je, da bi se, če bi lahko vsi pogeldali na Zemljo iz vesolja, izognili vsem konfliktom. Zaradi onesnaženja pa ni videl Kitajskega zidu. Tudi to bi se lahko spremenilo, če bi lahko vsi videli svet iz vesolja. Linenger sodeluje tudi z organizacijo Circle of Blue, ki ozavešča o težavah s pitno vodo, hrano in energijo.

Na vesoljsko postajo Mir je odnesel tudi slovensko zastavo in podobo brezjanske Marije Pomagaj. Zdaj živi v majhnem mestu v Michiganu, ki ga spominja na Slovenijo.

Najviše in najbolj raznovrstno izobražen astronavt


Nad astronavtom slovenskega rodu so bili navdušeni tudi otroci. Jerry Linenger kaže fotografijo svojih otrok.

Vsem mladim je svetoval, naj sanjajo, vztrajajo, se ves čas trudijo in trdo delajo, da uresničijo svoje ambicije. "Vse v življenju se izplača", je prepričan. Tako je tudi sam postal astronavt. Kot dvojni doktor z dvema magisterijema je najviše in najbolj raznovrstno izobražen astronavt. Moral se je naučiti tudi ruščino, saj je na vesoljski postaji Mir sodeloval z dvema ruskima kozmonavtoma. Znanje vseh treh jih je pripeljalo domov, velika motivacija pa je bila tudi njegova družina. Čeprav se je na postaji ob vseh težavah (zmanjkovalo je kisika, navigacijski sistem se je pokvaril, postaja je nenadzorovano krožila, nato je izbruhnil tudi požar) že poslavljal od sina in se mu opravičeval, da ne bo mogel biti ob njem, je bil prav on tisti, zaradi katerega je vztrajno iskal rešitve, da bi se vrnil k svojim domačim. Takrat je njegova žena pričakovala drugega otroka. Po vrnitvi na Zemljo se je rodil sin Jeff. Linenger ima z ženo štiri otroke, poleg omenjenih še Henryja in Grace. V vesolju se je zavedel, da mu je družina najpomembnejša. Zato zdaj preživi veliko časa z bližnjimi.

Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji

Njegovo delo je predstavljeno v knjigi skupaj z več kot 40 izumitelji in inovatorji slovenskega rodu, ki živijo v Ameriki. Številni izumi, nekateri se nam zdijo samoumevni, so delo Slovencev, ki so zapustili domovino, in njihovih potomcev, ki so se izkazali v novem svetu. Pomembno vlogo pri razvoju satelitov za vremenske napovedi je imel Hrastar, mikrovalovnih pečic Pucel, čistilnih naprav Krofta, tiskarskih strojev Hozjan ... Prav oni so lahko navdih za vse nas, meni Linenger. V vesolje nas je spravilo tudi vse znanje slovenskih znanstvenikov: lunarno vozilo, ki ga je načrtoval Slovenec, "slovensko" gumijasto tesnilo je astronavtom na vesoljski postaji Mir tako rekoč rešilo življenje, vesoljski satelit ... mnogi Slovenci so veliko prispevali tudi na okoljevarstvenem področju.


Molim za Slovence, je zapisal v knjigo Pisma iz vesolja.

Preizkušnja na vesoljski postaji Mir

Misija na vesoljski postaji Mir velja za eno najnevarnejših v vesoljski zgodovini. Zaradi izpada elektrike na vesoljski postaji Mir je posadka ostala v popolni temi in se brez nadzora prevračala po vesolju, zaradi zarjavelih cevi so se dušili v hlapih sredstva proti zmrzovanju, najnevarnejši pa je bil požar, med katerim so njihova življenja visela na tanki nitki.

Med misijo na vesoljski postaji Mir se je začel jasno zavedati, katere so njegove prave prioritete, kar ga je motiviralo v boju za življenje. Njegovo pripovedovanje nas spodbuja, da rastemo z izkušnjami, se spopadamo z izzivi in na življenje gledamo s prave perspektive. Jerry Linenger je bil prvi Američan, ki se je iz ameriške vesoljske postaje preselil na rusko vesoljsko ladjo Sojuz, in prvi, ki je nosil tuji, ruski skafander na sprehodu po vesolju. Ob koncu misije je bil tudi Američan, ki je neprekinjeno najdlje preživel v vesolju. Rekord je bil 132 dni, 4 ure in 1 minuto.



Kdo bi šel na Mars?

Tako je Linenger vprašal navdušeno občinstvo, ko ga je Franci Petrič vprašal, ali bi šel na Mars. Vendar je razložil, da je velika težava sevanje, saj bi moral potovali zunaj zaščitnega magnetnega polja, ki varuje pred žarčenjem, zato bi tvegal bolezni, kot je rak. Hkrati pa potovanje traja od dveh do treh let. Zato se je pošalil, da bi gotovo raje poslali njega, starejšega, kot njegovega mladega sina, ki si tudi sam želi na rdeči planet, saj stopa po očetovi poti. Obiskuje namreč ugledno mornariško akademijo v Annapolisu, isto, kot jo je obiskoval njegov oče.

Celoten intervju z Jerryjem Linengerjem si boste lahko prebrali v naslednji številki Družine.

Foto: Tatjana Splichal

VIDEO PREDSTAVITVE: