Papež Frančišek je sprejel odstop 92-letnega kardinala Angela Sodana s položaja dekana kardinalskega zbora. Sveti oče je obenem z odlokom motu proprij, ki so ga v Vatikanu objavili minulo soboto, doslej dosmrtni mandat dekana kardinalskega zbora omejil na pet let z možnostjo podaljšanja.

Dekan, ki kardinalski zbor vodi kot »primus inter pares« (prvi med enakimi), ima ob smrti ali odstopu papeža pomembne naloge. Med drugim mora kardinale z volilno pravico sklicati v Rim in voditi volitve novega Petrovega naslednika. Dekana izvolijo kardinali najvišjega razreda škofov kardinalov, njihovo izvolitev pa mora potrditi še papež.

Nekdanji vatikanski diplomat Sodano, ki je bil v letih med 1990 in 2006 vatikanski državni tajnik in s tem »številka dve« v Vatikanu, je bil dekan kardinalskega zbora od aprila 2005. Na tem položaju je nasledil Josepha Ratzingerja, ki je bil na konklavu pod lastnim vodstvom izbran za novega papeža. Kardinal Eugene Tisserand (1884-1972) je položaj dekana kardinalskega zbora opravljal več kot 21 let.

Zaradi starostne omejitve 80 let za udeležbo na konklavu niti Sodano niti njegov namestnik, 85-letni Giovanni Battista Re, nista mogla opravljati predvidene naloge na morebitnih papeških volitvah. Ta vloga bi trenutno pripadla vatikanskemu državnemu tajniku, 64-letnemu kardinalu Pietru Parolinu, ki je med kardinali, mlajšimi od 80 let, na najvišjem položaju.

Sodano med 1991 in 2006 vatikanski državni tajnik

Kardinal Sodano je bil pet desetletij dejaven v diplomatski službi Svetega sedeža. Janez Pavel II. je duhovnika, ki prihaja iz severne Italije, 1. decembra 1990 imenoval za v.d. državnega tajnika, po podelitvi kardinalskega naziva 28. junija 1991 pa za svojega državnega tajnika in s tem drugega najpomembnejšega človeka v Vatikanu. Za poldrugo leto ga je aprila 2005 na tem položaju potrdil tudi Benedikt XVI., preden je septembra 2006 imenoval njegovega naslednika Tarcisia Bertoneja. Sodano je imel kot dekan in s tem predsednik kardinalskega zbora do zadnjega velik vpliv v rimski kuriji.

Sodano se je rodil 23. novembra 1927 v severnoitalijanskem Astiju kot sin veleposestnika in dolgoletnega poslanca krščanskih demokratov. Mašniško posvečenje je prejel leta 1950. V pastorali je deloval kratek čas. Škof ga je kmalu poslal na študij v Rim, kjer je že leta 1959 vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Prvi postaji njegove diplomatske poti sta bili nunciaturi v Ekvadorju in Urugvaju.

Sodano je zaslovel kot apostolski nuncij v Čilu, kjer je v letih 1978/79 pomagal razrešiti več desetletij dolg spor s sosednjo Argentino. V dneh po padcu Berlinskega zidu in političnem preobratu leta 1989 je bil vatikanski »zunanji minister« pod tedanjim državnim tajnikom kardinalom Agostinom Casarolijem, ki ga je leta 1991 na tem položaju nasledil.

»Drugi najpomembnejši človek v Vatikanu«

Kot državni tajnik je bil Sodano za Janezom Pavlom II. skoraj 14 let drugi najpomembnejši človek v Vatikanu. Med drugim je poljskega papeža v letih med 1991 in 2004 spremljal na 53 potovanjih v tujino. Pod Sodanovim vodstvom je bila vatikanska politika razmeroma tekoča in brez težav, ugotavljajo opazovalci. Za večjo politično pozornost je skrbel kar Janez Pavel II. sam. V zadnjih mesecih pontifikata Janeza Pavla II. je bil Sodano skupaj s kardinalom Josephom Ratzingerjem in papeževim osebnim tajnikom Stanislawom Dziwiszem član skupine, ki je tedaj dejansko vodila Katoliško cerkev.

Vir: Kathpress
Foto: Vatican Media