Papež Frančišek je na včerajšnji tiskovni konferenci med letom iz Združenih arabskih emiratov proti Rimu v pogovoru s časnikarji priznal, da problem zlorabe redovnic s strani duhovnikov in škofov resnično obstaja in da ga bo morala Cerkev resneje obravnavati. Dejal je tudi, da je pobijanje tistih, ki se niso pripravljeni spreobrniti v islam, žal postalo »naš vsakdanji kruh«. Papeževo potovanje v Emirate je bil prvi obisk voditelja Katoliške cerkve na Arabskem polotoku v zgodovini.

Zloraba redovnic

Eden izmed časnikarjev je Frančišku zastavil vprašanje glede vrste prispevkov v ženski prilogi vatikanskega časnika L’Osservatore Romano o redovnicah, ki niso deležne nikakršne zaščite pred spolno zlorabo s strani duhovnikov, če zanosijo, pa so pogosto prisiljene v umetno prekinitev nosečnosti.

Vprašanje je bilo sproženo v mesečni prilogi »Ženske, Cerkev, svet«. Podobna poročila so se pojavljala že od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so ameriški mediji objavili vrsto internih dokumentov ženskih redov, ki so podrobno opisovali problem, posebej značilen za razviti svet. Vatikanski časnik je poročal, da so redovnice dolga leta molčale, v strahu pred povračilnimi ukrepi proti njim samim ali njihovim redovom.

»Zloraba žensk je problem,« je odgovoril papež in pojasnil, da človeštvo po njegovem mnenju še vedno ni dozorelo. Odnos do žensk je drugorazreden, kar je kulturni problem ... v nekaterih državah gre zloraba tako daleč, da ženske celo ubijajo.

Glede razmer v Cerkvi je papež dejal, da zloraba redovnic s strani duhovnikov vsekakor obstaja: »Ne morem zanikati, da pri sebi doma nimam tovrstnih težav.« Veseli pa ga, da se s tem vprašanjem ukvarjajo in da so posledično laizirali že nekaj duhovnikov. Storiti bo treba še več, vendar te stvari zahtevajo čas.

Frančišek je spregovoril tudi o upokojenem papežu Benediktu XVI., ki je »bil dovolj pogumen, da je glede tega problema veliko naredil«, med drugim si je prizadeval za ukinitev ene izmed ženskih kongregacij, katerih ustanovitelj je bil obtožen spolne zlorabe članic reda.

Venezuela

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro naj bi papežu pred kratkim napisal pismo, v katerem Frančiška kot »globoko veren kristjan« prosi za pomoč pri posredovanju in pospeševanju dialoga med sprtimi stranmi v državi in upa na pozitiven odgovor svetega očeta.

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je že v Abu Dabiju potrdil prejem pisma, vendar njegove vsebine ni komentiral.

Vatikan je med venezuelsko vlado in opozicijo že posredoval, vendar vlada v dialogu nikoli ni uresničila svojih obljub. Papež je časnikarjem zaupal, da Madurovega pisma še ni prebral. Dejal je le, da morata za posredovanje prositi obe strani.

Preganjanje kristjanov in verska svoboda

Med podpisom medverske izjave o človeškem bratstvu, sožitju in miru minuli ponedeljek v Abu Dabiju je veliki imam univerze Al-Azhar obsodil islamofobijo, zato so časnikarji na letalu papeža vprašali, zakaj nihče ni spregovoril o preganjanju kristjanov. Papež je odvrnil, da je in da je sam o tem že velikokrat govoril. Pripomnil je tudi, da dokument sicer govori o »edinosti in prijateljstvu«, vendar hkrati obsoja nasilje nekaterih skupin, ki se označujejo za islamske in preganjajo kristjane. Pobijanje tistih, ki sledijo Jezusu in se niso pripravljeni spreobrniti v islam, je po Frančiškovih besedah »naš vsakdanji kruh«.

Papež je iz Emiratov odpotoval po obhajanju prvega javnega katoliškega bogoslužja v zgodovini države, ki se ga je udeležilo okoli 130.000 ljudi več kot stotih različnih narodnosti. Večina jih sicer v skladu z zakoni te pretežno islamske države svoje vere v javnosti ne sme izkazovati.

Na vprašanje o možnosti, da bi po tem dogodku v Emiratih dejansko prišlo do verske svobode, je sveti oče odgovoril, da je to proces in »vsi procesi imajo začetek. Ko se enkrat začnejo, vedno obstaja 'prej' in 'potem'«. Po njegovem mnenju se je ta proces v Emiratih že začel, vendar se mora še nadaljevati.

Glede dokumenta, ki sta ga podpisala z imamom al-Tayyebom, je papež dejal, da besedilo morda komu ne bo všeč, vendar je povsem v skladu s cerkvenim naukom in izhaja iz drugega vatikanskega cerkvenega zbora. »Zame trenutno obstaja ena sama nevarnost: uničevalna vojna, sovraštvo med nami,« je pojasnil Frančišek. »In če si verniki nismo pripravljeni podati rok, se objeti, poljubiti in celo skupaj moliti, potem bo naša vera poražena.«

Bog je namreč oče vseh in oče miru, zato obsoja sleherno uničevanje in terorizem. Papež je še pojasnil, da ima nasilje dolgo zgodovino: »Prvo teroristično dejanje v zgodovini je bil Kajnov umor Abela.«

Omenjeni dokument se je »rodil iz vere v Boga« po enoletnem sodelovanju med Vatikanom in kairsko univerzo Al-Azhar.

Vir: Crux / Vatican News / Kathpress
Foto: Vatican Media