Foto: Tatjana Splichal

Prof. dr. Luigino Bruni je krščanski ekonomist, docent politične ekonomije na univerzi Lumsa v Rimu in svetovni koordinator projekta Občestvene ekonomije. 19. marca je v Ljubljani predaval na temo Ekonomija in preroštvo. Isti dan je pri založbi Družina izšla njegova uspešnica Rana sočloveka – ekonomija in medsebojni odnosi.

V pogovoru z Igorjem Vojinovičem za tednik Družina je spregovoril o tem, zakaj ekonomija človeka ne osrečuje več, o nestabilnih delovnih razmerjih, opravljanju, novi potrebi po krščanskih ekonomistih, kot je Janez E. Krek, zadružništvu, denarju in seveda knjigi Rana sočloveka.

Zaveda se novosti na trgu delovne sile in nestabilnosti delovnega razmerja. Nekoč trdna zaveza se je zreducirala na navadno pogodbo, pri kateri je za prekinitev sodelovanja dovolj že to, da si eden premisli. »Zaradi takšne negotovosti je pri ljudeh več tesnobnosti in stresa, povezanih z delom.«

Ko kdo začne obrekovati sodelavca, zadržim zase in ne prenesem naprej

Prof. Bruni ugotavlja, da nenasilna komunikacija ni dovolj, čeprav je že to veliko, in svetuje, naj se naučimo umirjenega izražanja. Svetoval je tudi, naj klevet med zaposlenimi ne širimo in jih tako onemogočimo.

»Kadar kdo začne obrekovati sodelavca s ponižujočo kritiko, zlasti če izvira iz zavisti, jo zadržim zase in je ne prenesem naprej. Torej, krotak človek vsrka vase vse negativnosti iz delovnega kolektiva in v njem deluje kakor topolova korenina, ki iz zemlje vsrkava strupe, prečiščuje humus okoli sebe. Če v neki službi več oseb zavzame takšno držo, se bo delovno vzdušje občutno izboljšalo.

Celoten pogovor si preberite v novi številki tednika Družina.