Vesoljna škofovska sinoda o mladih, ki je v Vatikanu zasedala od 3. oktobra, se je ob koncu tedna zaključila s priznanjem, da se mora Katoliška cerkev bolj odpreti za sodelovanje laikov. Za verodostojnost te ugotovitve pa je potrebna cerkvena reforma, je v sklepnem dokumentu, sprejetem v soboto zvečer, pojasnilo okoli 270 sodelujočih škofov. Preroška podoba sinodalne Cerkve 50 let po drugem vatikanskem cerkvenem zboru še vedno ni udejanjena. Dokument, ki na 55 straneh vsebuje 167 členov in je bil sprva objavljen le v italijanskem jeziku, opisuje življenjske razmere mladih po vsem svetu, jih vrednoti s krščanskega vidika in predlaga perspektive za delovanje Cerkve. Ob tem je poudarjen predvsem sinodalni značaj Cerkve.

O 167 členih dokumenta so sinodalni očetje glasovali posamično. Vsi členi so dosegli najmanj dvotretjinsko večino, ki je potrebna za sprejem sklepnega dokumenta. Poleg škofov z vseh koncev sveta, med njimi je bil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl, se je sinode udeležilo tudi skoraj 50 laikov, t.i. avditorjev, od tega 36 katoličanov, mlajših od 30 let. Laiki so sodelovali pri razpravah, niso pa imeli pravice glasovanja pri sprejemanju sklepnega dokumenta.

»Sad Svetega Duha«

Škofje v dokumentu izkušnjo sodelovanja z mladimi opisujejo kot »sad Svetega Duha«. Katoliška cerkev bi morala laikom nuditi več dejavnega sodelovanja in odgovornosti, posebej mladim in ženskam. Škofje nasprotujejo »klerikalizmu, ki mnoge izloča iz procesa odločanja«, pa tudi »klerikalizaciji laikov«.

Mladim prepustiti odgovornost v Cerkvi ni dodatna možnost; v kritiki mladih bi moralo cerkveno vodstvo prepoznati tudi Božji klic k spreobrnjenju in prenovi cerkvenih struktur.

Škofje ugotavljajo, da veliko mladih Cerkve ne jemlje več za sogovornika, ki bi ga lahko jemali resno. Med vzroki za to so predvsem škandali zaradi spolnih zlorab in finančne poneverbe, pa tudi nesposobnost cerkvenih dostojanstvenikov, da bi se približali mladim. Škofje samokritično ugotavljajo, da cerkvenega nauka ne znajo predstaviti dovolj prepričljivo. Prizadevanja mladih delno trčijo ob avtoritarno miselnost in nezaupanje cerkvenih dostojanstvenikov, ki niso pripravljeni prepuščati vodenja v druge roke.

Za mnoge mlade je vzrok za oddaljitev od Cerkve tudi katoliška spolna morala. V trenutnem kulturnem okolju ima Cerkev velike težave pri posredovanju svojega pogleda na telesnost in spolnost. Da bi bili duhovniki lahko prepričljivi, bi morali biti tudi sami zreli na tem področju.

Digitalni svet, migracije, zlorabe

V uvodu v 55-stransko besedilo je pojasnjeno, da je treba pripravljalni (Instrumentum laboris) in sklepni dokument brati skupaj, ker so med njima »nepretrgane in neločljive povezave«.

V prvem delu je nato predstavljeno obširno področje tem, povezanih z življenjsko stvarnostjo mladih, od enakopravnosti spolov do mladinskega dela v župnijah, oblik gospodarskega in družbenega izključevanja, sekularizacije ter izobraževanja in vzgoje duhovnikov, redovnikov in redovnic. Kot je poročal spletni portal Vatican News, so po prvi analizi posebej izpostavljene tri: vse bolj navzoči digitalni svet s pozitivnimi in negativnimi platmi, položaj migrantov in beguncev, ki predstavlja »strukturni problem na svetovni ravni« in ne zgolj nekaj prehodnega, ter spolne zlorabe v Cerkvi, kjer je bila izpostavljena potreba po predelavi vzrokov zanje. Nujno potrebna so stroga sredstva za preprečevanje zlorab, je zapisano v dokumentu, škofje pa se zahvaljujejo vsem, ki so zbrali dovolj poguma in o tem problemu spregovorili.

Spremljanje mladih: z mladimi, ne za mlade

V drugem delu dokument govori predvsem o različnih razsežnostih poklicev, zavedajoč se, da je v pluralističnem svetu, polnem možnosti, in na življenjskih poteh, polnih prelomnic, duhovne poklice težko živeti in v njih vztrajati. Sinoda prepoznava potrebo po spodbujanju celostnega spremljanja, pri katerem bodo duhovni vidiki vključeni v človeške in družbene dejavnike.

V tretjem delu sklepnega dokumenta o perspektivah delovanja Cerkve sinodalni očetje poudarjajo, da je mlade treba videti kot »prednostno nalogo Cerkve«. Čas in energija morata biti usmerjena v »skupno pot z mladimi, ne le za mlade«.

Udejanjanje dokumenta bo predvsem v rokah krajevnih Cerkva. Pri tem je izrazito poudarjen »sinodalni proces«, ki zaznamuje sinodalnost same Cerkve in njenega oznanjevanja. Sinoda se ne zaključuje s sklepnim bogoslužjem v Vatikanu, poudarjajo sinodalni očetje. Pomembna faza udejanjanja sklepov sinode v krajevnih Cerkvah bo v prihodnjih mesecih in letih, sklepni dokument pa je »kot nekakšen zemljevid, ki bo vodil naslednje korake, h katerim je poklicana Cerkev«.

Sedem »nujnih izzivov«

Sedem področij je označenih kot »nujnih izzivov«. Mednje sodita migracija, kjer je pomembno, da »rušimo zidove in gradimo mostove«, in digitalni svet, ki je lahko »velika priložnost za dialog, srečevanje in pogovor med ljudmi, pa tudi dostop do informacij in znanja«, obenem pa ima tudi temnejšo plat zaradi »osamljenosti, manipulacije, izkoriščanja in nasilja«. Sinodalni očetje posebej opozarjajo na posledice širjenja »lažnih novic«, ki so prinesle kulturo, v kateri se zdi, da je resnica izgubila svojo moč.

Tretja ugotovitev je, da je udeležba žensk v cerkvenem vodstvu »vprašanje pravičnosti«. Navzočnost žensk v cerkvenih delovnih telesih »na vseh ravneh, tudi na vodilnih položajih«, in sodelovanje žensk v cerkvenih procesih odločanja ob ohranitvi vloge posvečenega stanu je izrednega pomena.

Pri četrtem izzivu gre za jasne in odprte besede na področju spolnosti; istočasno mora Cerkev jasno obsoditi sleherno diskriminacijo in spolno pogojeno nasilje. Istospolno usmerjenim je treba pomagati, da bodo lahko »svobodno in odgovorno živeli svoj krst«.

Peto točko v tem delu besedila predstavljajo prizadevanja za pravičnost in ohranjanje stvarstva, kar mora biti tudi del vodenja in ureditve življenja v Cerkvi. Med drugimi temami so omenjeni še medkulturni in medverski dialog ter ekumenizem.

Na koncu dokument spodbuja, da bi za vsa ta področja nudili ustrezno izobraževanje. Udeleženci sinode imajo tri konkretne predloge: laike, duhovnike, redovnike in redovnice bi bilo treba izobraževati skupaj, pastorala mladih bi morala poudarjeno biti sestavni del izobraževanja duhovnikov in redovnikov, ob tem pa je nujno upoštevati tudi izkustveno razsežnost.

Vir: Kathpress
Foto: Vatican Media