Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sredozemski škofje: spori tudi posledica zahodne politike

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 24. 02. 2020 / 08:24
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 26.02.2020 / 07:36
Ustavi predvajanje Nalaganje
Sredozemski škofje: spori tudi posledica zahodne politike

Sredozemski škofje: spori tudi posledica zahodne politike

Srečanje v Bariju: kristjani na Bližnjem vzhodu plačujejo najvišjo ceno za napačne odločitve.

Foto: Vatican Media

Vzroki za spore na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki so po besedah nadškofa Pierbattiste Pizzaballe tudi v zgrešenih gospodarskih in razvojnih modelih Zahoda. Do tega spoznanja so prišli udeleženci večdnevnega srečanja škofov sredozemskega območja v italijanskem pristaniškem mestu Bari, je včeraj pojasnil omenjeni nadškof, vodja Jeruzalemskega latinskega patriarhata. V kolonialni preteklosti so bile za tovrstne zgrešene modele krive tudi Cerkve. »Danes prosimo odpuščanja, da smo mladim izročili tako ranjen svet,« je dejal nadškof Pizzaballa.

Ob zaključku srečanja je v Bari včeraj potoval tudi papež Frančišek. 58 katoliških škofov mu je med srečanjem predstavilo izkušnje, ki so si jih izmenjali v štirih dneh razprav. V prvi vrsti je bil namen srečanja izmenjati si čim več informacij in izkušenj, ob tem pa je postalo jasno, da kristjani na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki plačujejo najvišjo ceno za napačne odločitve Zahoda in torej potrebujejo ne le gospodarske pomoči, temveč predvsem solidarnost in posluh.

Kljub preganjanju in diskriminaciji kot manjšina v številnih državah želijo tamkajšnji kristjani poiskati alternativne poti do miru in sprave. To je krščanski način soočanja s stvarnostjo. Poleg sodijo skupne molitve za mir, medverska srečanja, predvsem z muslimani, ter skupna dejanja konkretne pomoči in solidarnosti. Po besedah nadškofa Pizzaballe je pri tem potrebna tudi odkritost, da se jasno izreče, kje vladajo zlo, krivičnost in revščina.

Trije veliki izzivi za Cerkev

Škofje so izrekli tudi pobudo, naj se znotraj Katoliške cerkve ne govori več »o« Cerkvah temveč »z njimi o njihovem položaju«. Kot je dejal nadškof latinske Cerkve v Jeruzalemu, »se mora gostoljubje, ki je tako značilno za sredozemski prostor, začeti predvsem med nami«.

Nadškof v Alžiru, Paul Desfarges, je v zahvali papežu Frančišku spregovoril o treh velikih izzivih Katoliške cerkve na območju Sredozemlja: sprejemu migrantov, medverskem dialogu in okoljevarstvu. Po izjavah večih udeležencev je bilo srečanje v Bariju prvi korak. Škofje se želijo še naprej redno srečevati in se lotiti konkretnih ukrepov; ne le za lastno skupnost, temveč za vse ljudi.

Kardinal Hollerich spodbuja humanitarne koridorje za migrante

Luksemburški kardinal Jean-Claude Hollerich pa je na srečanju v Bariju z jasnimi besedami izrazil zahtevo po ureditvi t.i. humanitarnih koridorjev v Evropski zvezi. »Begunska drama se odvija pred našimi očmi,« je v petek dejal predsednik Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (ComECE). Razmere na grških otokih in v Libiji so »sramota za Evropo«. Nujno bi bilo treba ustvariti možnosti, da bi prizadeti zakonito lahko pripotovali v Evropsko zvezo. »Veliko govorimo o evropskih vrednotah, toda ko je potrebna pomoč, v celoti pozabimo nanje,« je dejal nadškof Hollerich.

Malteški nadškof Charles Scicluna je v svojem petkovem nagovoru opozoril, da je treba sovražnost do tujcev spremeniti v »prijaznost do tujcev«. Za to bi si morale prizadevati Cerkve na sredozemskem območju, če si želijo pomagati pri rešitvi begunskega vprašanja. Odprtost do tujcev je »zel starodavna vrednota«, ki je pogosto omenjena tudi v Svetem pismu, je pojasnil malteški nadškof. Politikom ne moremo predpisati, kaj naj storijo, toda sporočilo srečanja v Bariju bi lahko pristojne spodbudilo, da bi naredili »pravo stvar«.

Cerkev si v Sredozemlju želi »prostovoljcev za spravo«

Za okrepitev mirovnih prizadevanj na območju Sredozemlja želi Katoliška cerkev izoblikovati modelni projekt »prostovoljcev mirovnikov«. Zanj naj bi v šestih državah dve leti izobraževali in spremljali po dva mlada človeka, ki bi si v svoji domovini nato prizadevala za spravo. Projekt so na srečanju predstavili v soboto.

Kot je pojasnil predsednik Italijanske karitas, Francesco Soddu, naj bi se projekti začeli v Bosni in Hercegovini, Turčiji, Siriji, Libanonu, Sveti deželi in Severni Afriki. Mladi, izbrani za projekt, naj bi pripadali skupinam, med katerimi vladajo napetosti in so posebej potrebne sprave.

Projekt naj bi začeli izvajati že v letošnjem marcu, pri njem pa naj bi sodelovala krajevna Katoliška cerkev. Med septembrom in junijem 2021 bo skupno dvanajst mladih povabljenih v Italijo, kjer bodo deležni večmesečnega izobraževanja s strani sodelavcev organizacije »Rondine«, ki si prizadeva za nenasilno reševanje sporov na območjih, kjer vladajo napetosti. Znanstveno bodo projekt spremljali izvedenci z univerz v Milanu in Sieni.

Na zadnji stopnji projekta naj bi dvanajsterica znova delovala v svojih domovinah ter tam predlagala različne pobude za nadaljnje projekte za spravo in lajšanje napetosti. Projekt temelji na upanju, »da bodo mladi spremenili miselnost« in da se bodo ljudje obrnili proti tistim, ki ščuvajo k cepitvam in sovraštvu.


Foto: Vatican Media

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh