Nadškof v šrilanški prestolnici Kolombo, kardinal Albert Malcolm Ranjith, je po terorističnih napadih na cerkve in hotele na letošnjo velikonočno nedeljo kristjane pozval k razsodnosti. V pogovoru za spletni portal Vatican News je dejal, da so ga napadi presenetili, saj so bile napetosti med muslimani, budisti in kristjani v Šrilanki v zadnjih letih komaj opazne. Položaj v državi je bil stabilen, na otok so se počasi začeli vračati turisti, gospodarstvo si je opomoglo.

Kardinal Ranjith je takoj po napadih obiskal eno izmed cerkva v Kolombu, kjer je v bombni eksploziji umrlo okoli 50 ljudi, in šrilanške vernike spodbudil, naj ne razmišljajo maščevalno in naj »ne vzamejo pravice v svoje roke, da bodo umrli v napadih lahko v miru pokopani«. Kot je dejal, mora vlada temeljito raziskati ozadje dogodkov in preveriti, ali so bile domače teroristične skupine deležne tudi podpore mednarodne teroristične mreže. Zelo zaskrbljujoče se mu zdi, da se oblasti niso pravočasno odzvale na opozorila o morebitnih terorističnih napadih v državi.

Kardinal je sicer poudaril, da so pripadniki različnih veroizpovedi v Šrilanki v zadnjih letih živeli v sožitju: »Med islamsko in drugimi skupnostmi sta vladala mir in sloga. In te vezi bi morali negovati tudi v prihodnje.« Po njegovih besedah pa so kristjani trenutno zelo prestrašeni, kar je po dogodkih na velikonočno nedeljo povsem razumljivo.

Solidarnost mednarodne skupnosti s Cerkvijo v Šrilanki

Papež Frančišek, škofje in patriarhi ter voditelji drugih Cerkva po vsem svetu so po nedeljskih terorističnih napadih izrazili svojo solidarnost s šrilanškimi kristjani. »Nizkoten napad na mirne ljudi pri molitvi« so ostro obsodili tudi v dunajskem Dialoškem središču kralja Abdulaha (KAICIID) in izrazili svojo bližino vsem žrtvam ter njihovim svojcem: »V tem žalostnem času smo ob strani žrtvam in vsem ljudem v Šrilanki. Z mislimi smo pri družinah umrlih in pri vseh ranjenih. Pozivamo vse verske skupnosti, naj se ščitijo med seboj in v času, ko vladata nasilje in strah, ostanejo povezane, kajti cilj napadalcev je, da bi povečali sovraštvo in nestrpnost. Nihče ne sme pozabiti, da resnično bistvo vseh veroizpovedi temelji na skupnih človeških vrednotah, kot so dialog, usmiljenje in mir.«

V večverskemu upravnemu svetu središča KAICIID so predstavniki petih veroizpovedi: judovstva, krščanstva, islama, budizma in hinduizma. Med njimi so tudi tajnik Papeškega sveta za medverski dialog, nadškof Miguel Ayuso, metropolit Emmanuel Adamakis z ekumenskega pravoslavnega patriarhata in višji rabin David Rosen iz Jeruzalema.

Teroristični napadi v Šrilanki maščevanje za Christchurch

Po navedbah šrilanške policije so nedeljski napadi doslej zahtevali že okoli 360 smrtnih žrtev in več kot 500 ranjenih. Med umrlimi naj bi bilo 40 tujcev, slovensko zunanje ministrstvo pa je že odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Šrilanko.

Po prvih poizvedovanjih naj bi bile eksplozije maščevalni ukrep za napade na mošeje v novozelandskem Christchurchu marca letos.

Samomorilske napade v Šrilanki je izvedla tamkajšnja islamistična skupina National Thowheeth Jama'ath (NTJ), ki jo podpirajo islamski skrajneži iz Indije, teroristična skupina Jammiyathul Millathu Ibrahim (JMI). Obe skupini sta bili doslej malo znani in na prvi pogled nista predstavljali neposredne nevarnosti. Odgovornost za napad v Šrilanki je prevzela Islamska država.

Bogoslužja v Šrilanki zaenkrat odpovedana

Po terorističnih napadih so v Šrilanki zaenkrat odpovedali vsa bogoslužja. Vernike so prosili, naj se ne zbirajo v večjih skupinah, da bi preprečili morebitne nove množične napade. Katoliške šole so zaprte do 29. aprila. V državi so razglasili izredne razmere, v spomin žrtvam pa je bil 23. april tudi dan žalovanja. Zastave na vladnih poslopjih so obešene na pol droga.

Več kot 70 % izmed 20 milijonov Šrilančanov je budistov, 12,6 % je hindujcev, 9,7 % muslimanov in 7,6 % kristjanov.

Vir: Kathpress / Vatican News/ Radio Ognjišče
Foto: Vatican Media