Zgodba o Lipi sprave
Zgodba o Lipi sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave oziroma dr. Janez Juhant je ob 30-letnici Lipe sprave izdalo knjigo Sprava in demokracija.
Lipa sprave je danes že veliko drevo. Foto: Ivo Žajdela
Neformalni začetek Lipe sprave na ljubljanskih Žalah sega v leto 1988, ko se je zbrala prva skupinica posameznikov, da bi po dolgih desetletjih molka ob tisočih, ki so jih umorili komunisti obudili javni spomin nanje.
Leta 1989 se je skupina formalizirala in pričela imenovati združeni ob Lipi sprave. Poleg Stanislava Klepa, Viktorja Blažiča, Zdenka Zavadlava in Radovana Hrasta, vsi so bili partizani, so bili v skupini še Tine Velikonja kot predstavnik uničenih in zamolčanih domobrancev ter še nekaj posameznikov.
Stanislav Klep in Lipa sprave na ljubljanskih Žalah
Žale kot kraj spomina s(m)o si izbrali zato, ker množična grobišča še niso bila dostopna, Udba jih je še vedno »varovala« pred pravico do spomina. Ko sta bili po demokratizaciji leta 1990 prvi spominski slovesnosti v Kočevskem rogu in na Teharjah, je Lipa sprave nekoliko izgubila na pomenu.
Manjša skupina, ki jo je neformalno vodil Stanislav Klep, pa je spominske prireditve pri njej vztrajno ohranjala. Po njegovi smrti je njene simpatizerje – vsekakor ljudi visokih etičnih načel glede spomina na ljudi, ki jih je uničil komunistični režim – do danes povezoval prof. dr. Janez Juhant.
Bolj ali manj neformalna skupina se ob Lipi sprave zbere dvakrat na leto, zadnja leta pa jo podpira tudi predsednik republike Borut Pahor, ki ob njej tudi pove nekaj misli o vrednotah spomina in sprave.
Spominska slovesnost na Žalah za zamolčane žrtve 27. junija 1989: od leve Tone Pavček, Stanislav Klep, desno Mihael Cenc (žrtev Golega otoka). Foto: Ivo Žajdela
Jeseni 1989 je »neznanec« malo drevesce polomili
Dr. Janez Juhant, ki vodi društvo, je tudi urednik knjige (zbornika) Sprava in demokracija, v kateri so zbrani in objavljeni raznovrstni prispevki. Uvodoma spomni na začetke Lipe sprave.
Samo Lipo so posadili 11. maja 1989. Jeseni je »neznanec« malo drevesce polomili. Še leta 2001 je »neznanec« polomil skromno ploščo ob lipi z napisom »Postoj ob meni brat in skupaj bova našla pot«, katerega avtor je voditelj združenih ob Lipi sprave Stanislav Klep.
Stanislav Klep je tudi napisal deklaracijo o narodni spravi, ki jo je vztrajno ponujal v uradni sprejem politikom.
Spomin na tiste, ki jim »ne gre pravica do javnega spomina«
V zborniku člankov o dogajanju pri Lipi sprave je prvi ponatisnjeni prispevek, zanimivo (ali ne, bili smo še pod udbovskim režimom), iz celovške Nedelje, ki je 13. novembra 1988 pod naslovom Spomin na tiste, ki jim »ne gre pravica do javnega spomina« poročala o spominski prireditvi na ljubljanskih Žalah za vse svete, 1. novembra.
O istem dogodku je pisala tudi Družina z datumom 13. november (štev. 44). Jože Zadravec je napisal razmeroma obširni prispevek Čas je žrtve dajal, mi smo prekrili spomin.
Sledijo novejši govori, Juhantovi in Pahorjev, ob Lipi sprave.
Spominska slovesnost 11. maja 1999, nagovor Stanislava Klepa (med vojno partizan), za njim levo je Zdenko Zavadlav (partizan, leta 1945 oznovec), desno Franc Perme (Društvo za ureditev zamolčanih grobov), desno Ivan Korošec (domobranec in emigrant v Argentini) in France Šetar (leta 1945 begunec, duhovnik). Foto: Ivo Žajdela
Pričevanje o osebnostih in dogodkih ob Lipi sprave
Posebno mesto je v knjigi namenjeno pobudniku in dolgoletnemu voditelju združenih ob Lipi sprave, kranjskemu odvetniku Stanislavu Klepu. Objavljeni so njegovi govori ob prireditvah ob Lipi sprave in ob drugih podobnih dogodkih.
V drugem delu knjige so najprej objavljeni govori kranjskega obrtnika Vitomirja Grosa, ki je bil zvesti sodelavec ob Lipi sprave in sedanjega predsednika društva dr. Janeza Juhanta.
Objavljene so tudi dokumentarne fotografije prireditev. S tem je dogajanje ob Lipi sprave zbrano na enem mestu in bo poslej pričevalo o dogodkih in osebnostih, ki jim ni bilo vseeno, kako se je ravnalo z ljudmi in spominom nanje v času komunističnega režima ter po demokratizaciji Slovenije.
Govor Stanislava Klepa ob Lipi sprave leta 15. junija 2000; ob lipi na levi Vinko Levstik in Vitomir Gros. Foto: Ivo Žajdela
Lipa sprave je pomemben narodni simbol strpnosti
Lipa sprave je bila posajena 11. maja 1989 na ljubljanskih Žalah v zemlji, prinešeni iz Kočevskega roga, Teharij in Podutika – treh slovenskih krajev, ki so jih zaznamovale vojne in povojne grozote.
Stanislav Klep, »oče« ideje o Lipi sprave, in dr. Spomenka Hribar sta novembra 1989 zapisala, naj bo »Vsajena in rastoča lipa /.../ simbol strpnosti in hkrati simbol volje in hotenja, da bi se tragedija, ki se je zgodila, ne ponovila nikdar.«
15. junija 1990 so ob njej člani društva Združeni ob Lipi sprave predstavili deklaracijo o narodni spravi.
Poslej nas Lipa sprave kot pomemben narodni simbol strpnosti in eno izmed simbolnih mest spravnega procesa pietetno nagovarja k pomiritvi in spravi ter nas opominja na tragične dogodke iz zgodovine slovenskega naroda, ki so marsikoga oropali dostojanstva.
Govor Janeza Juhanta ob 30-letnici Lipe sprave 15. junija 2019, zadaj predsednik RS Borut Pahor. Foto: Ivo Žajdela
Društvo Združeni ob Lipi sprave je glas zasutih ust
Ob 30-letnici Lipe sprave, 15. junija 2019, je ob Lipi sprave na Žalah dr. Janez Juhant dejal, da društvo ob podpori demokratično osveščenih in zavzetih državljanov ostaja glas zasutih ust ter upanje, da naša demokracija vendarle zmore korake za polno uresničevanje dostojanstva vsakega človeka in uveljavljanje človekovih pravic za vse ljudi.
Knjigo je izdalo Društvo Združeni ob Lipi sprave, Sora 64, 1215 Medvode.
Spominska plošča ob Lipi sprave. Foto: Ivo Žajdela
